Gorski turizem predstavlja 15-odstotni delež v celotnem svetovnem turizmu in je v alpskih državah pomembna gospodarska panoga, v odročnih gorskih območjih pa edina oziroma vodilna dopolnilna dejavnost, je v poslanici ob dnevu gora zapisal podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Miro Eržen.
V 125-letni zgodovini organiziranega planinstva so slovenski planinci zgradili več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti in 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Po zadnjih ocenah letno beležijo 1,7 milijona obiskovalcev, ki ustvarijo več kot 100.000 nočitev v planinskih kočah, je zapisal podpredsednik PZS.
Še nikoli pod takšnim pritiskom
Je pa Eržen opozoril, da gorsko okolje v zgodovini še nikoli ni bilo izpostavljeno tolikšnim pritiskom. Povečan obseg motoriziranega prometa, nedopustna vožnja z motornimi kolesi, štirikolesniki in motornimi sanmi v naravnem okolju nimajo prostora ter so obremenitev naravnega ekosistema in lokalnega prebivalstva.
Množica prostovoljcev
Na drugi strani je delovanje in vzdrževanje poti in koč odvisno od množice prostovoljcev v planinskih društev, ki preprosto ne bodo več kos zahtevam, ki jih prinašajo trendi.
Planinstvo in gorništvo z vso infrastrukturo in dejavnostmi torej postajata sestavni del gorskega turizma. "Res je, da se v veliki meri izvaja na plečih prostovoljstva, ampak je zaradi tega še toliko bolj dragoceno. Čas je, da pristojni to spoznajo in začnejo enakopraven dialog, ki lahko prinese zgolj pozitiven rezultat, predvsem za uresničevanje sprejete strategije turističnega razvoja Slovenije," je v poslanici še zapisal Eržen.
Na mednarodni dan gora pa bodo v CIPRA International, društvu za varstvo Alp predstavili interaktivno alpsko karto, ki bo ponazarjala kalejdoskop alpskih pokrajin in ravnanja ljudi z njimi. Alpska karta bo dostopna na spletu in bo vsebovala mnenja, informacije in primere dobre prakse ter predstavitev dejavnosti, so sporočili.
Okolje se spreminja
Po mnenju predsednice CIPRA International Katharine Conradin pokrajina doživlja korenite spremembe, okolje, ki ga ljudje povezujemo z osebnimi zgodbami, pa se vedno hitreje spreminja v zamenljiv naravni vir.
"Da se bomo lahko s pokrajino, ki nas obdaja, identificirali in z njo vzpostavili odnos, mora pokrajina imeti obraz, govoriti nam mora zgodbo. Doline z razpršeno poselitvijo, vedno enaka avtocestna počivališča in zamenljiva nakupovalna središča pa nam osebnih zgodb ne pripovedujejo," je še poudarila Conradinova.