Pohodništvo je odlična ideja za preživljanje prostega časa s svojimi bližnjimi, ki nikdar ne gre iz mode. Velja za eno redkih dejavnosti, ki obeta zabavo, adrenalinsko doživetje in rekreacijo v enem. Slovenija ima več kot 10.000 kilometrov označenih in urejenih pohodnih poti. Velja za enega najlepših kotičkov sveta, ki ga objemajo mogočno skalovje in borovci in kjer bivajo vsem dobro poznane gorske živali, kot so kozorogi in gamsi. Medtem ko naše gore obiskujejo ljudje z vseh koncev sveta, je prav, da se tudi mi kdaj ozremo izven slovenskih meja, kjer lahko, kot bi mignil, najdemo malo morje pohodniških biserov. Tokrat nas je pot odpeljala do zanimive lokacije, ki kraljuje na Hrvaškem, natančneje v zalivu Kvarner, in je od Ljubljane oddaljen nekaj več kot 2 uri vožnje.
Kvarner – delček Zemlje, kjer se srečujejo raznolikosti
Hrvaški Kvarner je zaliv, ki leži v severovzhodnem delu Jadranskega morja, med Istrskim polotokom in celino. Vanj vključujemo tudi nekatere najbolj znane otoke, kot so Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag. A poleg lepih plaž in kristalno čistega morja Kvarner ponuja tudi mnoge pohodne poti.
Naravni park Učka je od Ljubljane oddaljen slabih 150 kilometrov
Na eni najbolj severnih točk Mediterana se skriva naravni park Učka, ki s svojo naravno lepoto hipnotizira vsakega obiskovalca. Naravni park obsega istoimensko goro in del gričevnate planote Čičarija ter povezuje istrski polotok s celinskim delom Hrvaške. Zaradi neposredne bližine morja je območje parka ustvarilo pogoje za razvoj specifične klime in bujne gozdne vegetacije. Na tej točki velja omeniti tudi druge bogate habitate, ki ga obdajajo, kot so travniki in drugi antropogeni življenjski prostori, v katerih živi malo morje ogroženih in zavarovanih rastlinskih ter živalskih vrst.
Najbolj popularne pohodniške poti v naravnem parku Učka
Pohodniške poti v naravnem parku Učka so primerne tako za začetnike kot za nekoliko bolj izkušene hribolazce. Daleč najbolj priljubljene pohodniške ture so:
-
Poklon (922 m) – Vojak (1401 m) – Poklon (922 m)
Lahka označena pot brez večjih vzponov je dolga približno 7 km in zahteva 451 metrov vzpona. Primerna je tudi za začetniške pohodnike. Do vrha je približno uro in petnajst minut hoje. Obvezna oprema so primerni pohodniški čevlji, pijača, malica, dodatna oblačila in po želji tudi pohodniške palice.
Vojak velja za najvišji vrh istrskega polotoka. Na njem kraljuje razgledni kamniti stolp, visok 10 metrov, ki je bil zgrajen leta 1911. V notranjosti stolpa se nahaja urejena panorama fotografij naravnega parka Učka. V neposredni bližini vrha se nahaja tudi telekomunikacijski stolp, ki je v času vojne služil kot vojaški radar za nadzor letalskega prometa.
-
Brgudac (747 m) – Korita (1010 m) – Veli Planik (1272 m) – Brgudac (747)
Pot je dolga 10,6 kilometra in zahteva 470 metrov vzpona. Gre za zmerno težko pohodniško pot.
Vzpon na Veli Planik začnemo v vasi Brgudac, ki se nahaja na 747 metrih nadmorske višine. Prvi del poti je nekoliko bolj skalnat in vodi skozi strnjen listnat gozd. Pot se počasi začne vzpenjati proti Koritom, ki ležijo na travniku na 1010 metrih nadmorske višine, tik pod pečino Brajkove stijene na 1092 metrih. Nadaljujemo proti planinskemu domu Korita, ki je odprt zgolj ob vikendih. Od planinskega doma se začnemo vzpenjati proti najvišjemu vrhu Čičarije. Vzpon na vrh poteka skozi gozd, na cilju pa se nam odpre lep razgled na Učko.
-
Brseč (165 m) – Sisol (835 m) – Brseč (165 m),
Pohodniška pot prek Brseča do Sisola zahteva 7,8 kilometra hoje in 730 metrov vzpona. Označena je kot zmerno težka pot.
Ob izhodu iz Brseča najdemo začetek označene poti, ki sprva ni strma in se še položi v Gabrovi. Pot postane zahtevnejša in obenem tudi bolj razgledna šele nad teraso Plužini, ki nas po borovem gozdu pripelje na greben med Kvarnerjem in Istro. Na tej točki smo približno na 760 metrih nadmorske višine, kar pomeni, da nas do vrha čaka še slabih 100. Kaj kmalu srečamo razpotje. Tam izberemo levo stezo in nadaljujemo po grebenu proti jugu. Hitro lahko opazimo grebensko okence Provetrinca, čez dobre pol ure pa se nam nasmeji tudi Sisol, ki v višino meri 835 m.
-
Poklon (925 m) – Veli Planik (1272 m) – Mali Planik (1265 m) – Ošalj vrh (1177 m) – Poklon (925 m)
Lahka označena pot po 14,8 kilometra pripelje do najvišje točke vzpona (Veli Planik). Pohodniška steza zahteva 560 višinskih metrov. Povprečen čas hoje je dve uri in trideset minut.
Naša pot se začne pri planinskem domu na Poklonu, ki se nahaja tik ob glavni cesti. Približno 100 metrov od doma za mostom zavijemo desno v smeri proti Planiku. Gozdna cesta nas po vzponu pripelje do križišča, kjer izberemo spodnjo levo pot. Po nekaj več kot uri hoje se zopet znajdemo na križišču, kjer še naprej nadaljujemo v smeri Planika po cesti, ki postopoma preide iz gozda na neporaščena pobočja. Po približno pol ure pridemo na naslednje križišče. Nadaljujemo v smeri Istrske planinske poti, torej v desno. Na tej točki se pot začne strmeje vzpenjati. Po nekaj minutah vzpona preidemo na manjši preval, kjer naletimo na razpotje poti (levi Veli Planik, desno Mali Planik). Našo dogodivščino nadaljujemo v levi smeri, ki nas iz gozda pripelje na travnata pobočja. Pot se nato še vzpne in kmalu sestopimo na sam vrh.
Kanjon Vela Draga kot ena najbolj dramatičnih pokrajin v Istri
Kanjon Vele Drage je nedvomno eno najbolj privlačnih območij v naravnem parku Učka. Gre za fenomen, ki so ga naravne sile – potresi, veter, sonce in voda – začele oblikovati že v terciarju (pred kar 140 milijoni let!). Ob robu tega mogočnega kanjona poteka tudi otrokom prijazna učna pot Vela Draga. Med potjo lahko srečate številne informacijske table, ki obiskovalcem o tem čudežnem naravnem pojavu pripovedujejo v kar štirih jezikih. Besedilo na tablah je zapisano v lahko razumljivem poljudnoznanstvenem jeziku in tako omogoča kvalitetno razlago geoloških pojavov, kot sta na primer nastanek masiva Učka in kanjona Vele Drage. Nad samim kanjonom se nahaja lepo urejena razgledna točka, kjer se sprehajalci lahko oddahnejo in občudujejo dihjemajoč pogled na apnenčaste stolpe. Razgledni točki sledi zahtevnejši del poti, ki se spusti do znožja kamnitih stolpov in dna kanjona.
Poleg geoloških pojavov pot čez kanjon Vele Drage obiskovalce seznani tudi z alpinizmom in prostim plezanjem. Z dotičnima športoma se v Veli Dragi ukvarjajo že od leta 1931. Sčasoma je območje postalo zelo znano plezališče, kjer številni hrvaški in evropski alpinisti ter prosti plezalci še danes pridobivajo dragocene izkušnje.
Naravni park Učka pa ni znan zgolj zaradi osupljivih razgledov in urejenih pohodniških poti, saj v svoje kraljestvo vabi tudi gorske kolesarje. V parku je kar 8 urejenih in označenih gorsko-kolesarskih poti različnih zahtevnosti v skupni dolžini 180 km. Poti vodijo vseskozi različne pokrajine in nudijo edinstveno priložnost, da uživate v prekrasnem razgledu na Reški zaliv, otoke in mesta ob obali, za piko na i pa doživite tudi lepoto Učke in planote Ćićarija.