"Trikrat do sedaj sem v času mojih gorniških tur bil v bližini, ko je nekoga drugega zasul plaz. Pomagal sem pri reševanjih in k sreči se je vedno končalo samo z manjšimi poškodbami," iz svojih doživetij pripoveduje Silvo Babič, alpinist, ki v gore zahaja že več kot 40 let.
"Sreča je nekaj notranjega, ne zunanjega. Zato ni odvisna od tega kar imamo, temveč od tega kar smo." -
Silvo Babič/Alpsko društvo Stratus pod Mont Blancom, poletje 2018
Ljubezen do narave, gora in hribov ga spremlja tudi na poklicni poti. Kot predsednik Alpskega društva Stratus je zadolžen za organizacijo ter pomoč sodelavcem pri izvedbi različnih tečajev. Svoje pedagoške izkušnje je nabiral na številnih tečajih ter izobraževanjih, predvsem v okviru izobraževanj Planinske zveze Slovenije (PZS).
Na vprašanje, če ima osebno kakšne izkušnje s plazovi se Babič nasmehne in odgovori, da k sreči nima zelo veliko izkušenj s snežnimi plazovi in je tega preprosto vesel. Se je pa tudi sam pozimi že soočil s strašljivo in neprijetno situacijo v gorah, ki pa k sreči ni pustila trajnih posledic: "Pred tremi leti me je zasul sneg, ko sem po nesreči padel v snežno razpoko in tam ostal sicer nepoškodovan, a ujet pod snegom. Splet nesrečnih okoliščin, ki se lahko zgodijo tudi izkušenemu alpinistu, gorniku. Rešili so me šele čez dobro uro, občutek pa je bil nepozaben, po svoje strašljiv ter neprijeten. Kljub temu pa sem bil že naslednji vikend spet v gorah."
Glede na trenutne vremenske razmere in novico o Slovenki, ki je zahvaljujoč pravilni opremi preživela plaz v Avstriji, smo se z Babičem pogovarjali o pravilni opremi za zimske aktivnosti v gorah, kako se moramo odzvati v primeru snežnega plazu in zakaj ne smemo verjeti vsega, kar slišimo.
Gospod Babič, iz vaših izkušenj in znanja, v katerih vremenskih razmerah nastopi največ snežnih plazov?
Največ snežnih plazov se proži običajno že v času sneženja, na večjih strminah, ko se plazovi prožijo spontano, zaradi višje snežne odeje. Prav tako tudi v obdobjih otoplitev, ko se sneg seseda in postane »težji«. Posebej pa moramo biti pozorni na nevarnosti snežnih plazov ob večjih padavinah (dežja ali snega) ter s tem povečani nevarnosti snežnih plazov. Plazovi seveda niso naključni dogodki. Vedno jih sprožijo zunanji dejavniki, povišana temperatura, višja snežna odeja, večja obremenitev na snežno odejo in podobno.
Katera pravila moramo upoštevati, da se izognemo tej nevarnosti?
Pred odhodom je nujno da preverimo vremensko napoved, vremenske razmere, tudi povsem lokalno, kamor se odpravljamo, ter se seznanimo z nevarnostjo proženja snežnih plazov. Zelo priporočljivo je, da na začetku ture primerjamo informacije, ki smo jih pridobili doma ali na poti do izhodišča, ter se že pred začetkom ture po potrebi odpovemo vzponu. Prav tako je nujno, da med samim vzponom preverjamo razmere in se še pravi čas obrnemo.
"Kupljena oprema naj vam ne daje občutka lažne varnosti!"
V zimskem času se v gore odpravljajmo samo v družbi, nikoli sami, primerno pripravljeni, poučeni in opremljeni z vso zimsko gorniško opremo, med katero sodi med ostalim tudi čelada, plazovna žolna, plazovna sonda in snežna lopata. Za aktivne turne smučarje in za smučanje izven urejenih prog je priporočljiv nakup dodatne opreme, kot je lavinski nahrbtnik z zračno vrečo. Predvsem pa je nujno stalno izobraževanje ter nabiranje izkušenj varnega gibanja v snežnih razmerah.
Kaj moramo storiti, ko se sproži snežni plaz in nas odnese?
Predvsem ostanite aktivni! Velik odstotek ljudi, ki jih zajame snežni plaz preživi, tudi brez poškodb. Če imate nahrbtnik z zračno blazino, ga sprožite takoj! V plazu, ki nas nosi, poskušajmo ostati na površini, plazovini se ne upirajte, ampak na nek način "plavajte s tokom", tudi če se, kot običajno, vse dogaja zelo hitro. Če ste z glavo ostali na površini plazu ter lahko dihate, ste se najhujšega rešili.
"Naj vas ne zajame malodušje in misel, da je sedaj že vsega konec."
Če pa vas je plaz pokopal pod površino, je stvar veliko resnejša. Z rokami si zavarujte glavo, ko pa začutite, da se plaz umirja in ustavlja, je najpomembnejše, da si z rokami pred obrazom, če je le mogoče, naredite prostor za dihanje, »zračni žep«. Ko smo enkrat ujeti v snežno gmoto, se več ne moremo premikati, niti se ne bomo rešili sami. Preostane nam samo, da se umirimo, kolikor le moremo, da dihamo počasi in enakomerno, ter da upamo na rešitev, da ne izgubimo upanja ter močne volje, da nas bodo rešili.
Katere urbane legende o snežnih plazovih slišite najpogosteje in kaj bi povedali obiskovalcu gora, ki pravi "saj meni se to že ne bo zgodilo"?
Najbolj je razširjeno mnenje, da nam gozd zagotavlja veliko mero varnosti pred plazovi. Prav tako je pogosto zmotno mišljenje, da je na področjih, kjer je več obiskovalcev gora pozimi, nizka nevarnost snežnih plazov. Zelo znani so primeri, ko je bilo na »na videz« nenevarnem pobočju večje število turnih smučarjev, plaz pa se je sprožil šele zadnji skupini in jih zasul.
"Malo za šalo in malo zares. Pred snežnim plazom smo popolnoma varni šele poleti, ko ni več snega!"
Gorski reševalci pa ugotavljajo, da se največ nesreč zgodi v času, ko velja druga ali tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, saj denimo v času četrte ali celo pete stopnje nevarnosti po enotni Evropski lestvici pohodniki in turni smučarji večinoma ne zahajajo v gore.
Kako naj bomo opremljeni, ko se pozimi odpravimo v gore na turno smučo ali pohod?
Katera oprema je prav namenjena "preživetju" plazov in kdaj bi nekomu, ki se želi v gorah rekreirati, svetovali, da si jo nabavi oz. vzame seboj?
Ob običajni zimski gorniški opremi in primernih oblačilih vedno poudarjamo, da je nujna uporaba "plazovnega trojčka". To so žolna, sonda in lopata! Na glavo sodi čelada, ki nas vsaj delno ščiti pred udarci, na roke rokavice, na strmejših terenih pa uporabljajmo kvalitetne dereze ter cepin. Za smučarske ture se priporoča uporaba nahrbtnika z zračno blazino, predvsem pa se pred prvimi turami naučimo opremo, ki smo jo kupili ali si jo izposodili, pravilno uporabljati!
Pomembno: "V gore se pozimi nikoli ne odpravljajte sami ampak vedno v družbi. Tovariška pomoč sopotnikov na turi je še vedno najhitrejša in najučinkovitejša pomoč v gorah. Prav tako si za družbo na turah izbirajte gornike, ki so ustrezno izobraženi, imajo vso potrebno opremo ter jo tudi znajo uporabljati."
Kaj bi želeli še dodati?
Nesreče v povezavi s snežnimi plazovi se dogajajo vsako leto. Žal se temu v celoti ne moremo izogniti. Lahko pa si sami izbiramo, s kom in v kakšnem času se bomo pozimi odpravili v gore in na kakšnem terenu bomo smučali. Prav tako je na voljo pri nas vsako sezono večje število primernih izobraževanj. Znanja ni nikoli preveč, udeležite se vsaj začetnega tečaja in nabirajte si izkušnje postopno, z manj zahtevnimi turami.
Pravilna oprema, ki vam lahko reši življenje
Slovensko smučarko, ki so pred dvema tednoma rešili iz plazu v Avstriji, so lahko tako hitro našli in izkopali sopotniki, ker so bili turni smučarji na primer plazu dobro pripravljeni. Kakor je omenil tudi Babič, je najbolj pomemben "plazovni trojček" - žolna, sonda in lopata.
(Plazovna) žolna oddaja oz. sprejema elektromagnetne signale, s pomočjo katerih lahko odkrijemo zasuto osebo. Pomembno je, da je ne nosimo v nahrbtniku, ampak je trdno pritrjena na spodnjem sloju oblačila. Pred začetkom sezone žolni zamenjamo baterije, nujno pa moramo vsakič pred pohodom preveriti delovanje in vklopiti žolno. (Plazovna) sonda je dva do tri metre dolga palica iz lahkega materiala, ki je zložljiva. Z njo bomo v primeru plazu iskala zasuto osebo. Izredno pomemben del opreme pa je tudi lopata, ki je po navadi prav tako zložljiva in poleg izkopavanja lahko služi še v druge namene, npr. preizkušanje trdnosti snežne odeje in opornica pri zvinih in zlomih.
Pripravite se na snežne ture s tečaji
Za vse, ki se odpravijo pozimi v gore ali na turno smučanje pa je priporočljivo tudi, da obiščejo kakšen pripravljalni tečaj. Tam se boste naučili kako se varno gibljete v gorah in kako se je treba odzvati v primeru plazov, prav tako pa vam bodo pokazali pravilen način uporabe plazovne opreme. Tečaje organizirajo PZS in različna alpska društva. Alpsko društvo Stratus ponuja več tečajev, ki so namenjeni prav usvajanju spretnosti za varno premikanje v gorah v zimskem času. Med drugimi so to začetni tečaj "Varno v gore pozimi", nadaljevalni tečaj & bivakiranje pozimi, začetni tečaj turne smuke, tečaje "krpljanja", enodnevni plazovno-lavinski tečaj in ledeniški tečaj.
Google zdaj plačuje $ 526 do $ 937 vsake tri dni za delo na spletu od doma. To delo sem …
Po definiciji je lahko sreča izključno nekaj zunanjega. Vse ostalo so znanje, izkušnje, ...