Slovenci ob dveh svetovno znanih velikankah pogosto spregledamo nekoliko manjše bisere, kot je Divaška jama. Zanjo sem slišala že nekaj časa nazaj, ko so jo začeli intenzivno čistiti in je vanjo začelo zahajati vse več turistov.
Predstavljala sem si jo kot majhno jamo z nekaj luštnimi kapniki za hiter desetminutni ogled. Že po fotografijah se lahko prepričate, da je jama ogromna, obenem je do grla napolnjena s čudovitim kapniškim bogastvom.
Kralj Matjaž in Biserna vilenica
V podzemlje smo se spustili skozi udorno vrtačo in umetno prekopan rov v vhodno dvorano. V vhodno oziroma plesno dvorano sega dnevna svetloba, tudi temperatura tu čez leto niha. V notranjosti jame pa je temperatura stalna in sicer okoli osem stopinj Celzija, zato je potrebno poskrbeti za primerna oblačila. Kljub zgledno urejeni in varni poti priporočam športno oziroma pohodno obutev.
Kot sem že omenila, ni jama niti približek majhnosti. Za turiste ima urejen kar kilometer poti, dolga je 700 metrov, globoka pa 89 metrov. Za obisk si rezervirajte dobro uro časa.
Videli boste Samotarjevo molilnico, Šipka sotesko, Dvorano kralja Matjaža s podrtim stalagmitom, ki so ga poimenovali Kralj Matjaž, očaral vas bo tudi orjaški stalagmit po imenu Kralj Samo. Udor so poimenovali Pekel, videli boste Sotesko slapov, Kalvarijo z gozdom stalagmitov in stebrov, razgledni rob Belvedere, Slonov rilec, katakombe in tako dalje …
Velika dvorana se imenuje Žibernova dvorana, kjer je veliko kapniških skupin, kot so Zakladnica, Turški britof, Biserna vilenica, Kronski grič, Štefanijin balkon in Spomenik princa Rudolfa. Največje bogastvo v jami predstavlja Zakladnica s številnimi belo rdečimi zavesami, velikimi kristali in helektitnimi izrastki.
Odkril jo je vaški posebnež
“V jami vidimo res raznoliko kapniško bogastvo, tu so na primer ciprese, sigaste kope, zavese, sveče, pisani stalagmiti, helektitni izrastki, veliki kristali in podobno,” je že pred odhodom v podzemlje napovedala članica Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača in vodnica Lara Pirjevec.
Spoznamo lahko tudi številne druge posebnosti in zanimivosti, ki vas bodo navdušile. Lara je med obiskom za kratek čas izključila čisto vse luči, da smo ostali v res popolni temi, ki je izven jame še nisem doživela. Pojasnila nam je tudi, da so stalagmiti votli in posebej lepi, če vanje posvetimo s svetilko kot na spodnji fotografiji.
Povedala je, da je jamo že leta 1884 odkril Gregor Žiberna, ki je bil vaški posebnež in šaljivec. Ker je mnoge povlekel za nos, so ga imenovali Tentava. Obenem je bil tudi odličen in pogumen plezalec, ki je bil zaljubljen v jame in se je tudi preživljal z vodništvom po jamah.
Jamo so v preteklosti obiskale tudi nekatere znane osebnosti, med njimi denimo avsto-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf, in psihoanalitik Sigmund Freud. “Freud je Divaško jamo omenjal v svojih pismih. Zanimivo pa je, da se je bolj kot na jamo fokusiral na Gregorja Žiberno. Zanj je rekel, da je propadli genij in da je raziskovanje jam njegov erotični ekvivalent,” je dodal turistični vodič iz Razvojnega centra Divača Boštjan Franetič.
Kako do jame
Ker z Divaško jamo upravljajo prostovoljci Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača, ni odprta vsak dan. V maju, juniju in septembru jo lahko obiščete ob nedeljah ob 11 uri, v juliju in avgustu pa še ob torkih, četrtkih in sobotah ob 10.30.
Mogoče jo je obiskati tudi izven urnika ob predhodni najavi in dogovorom z društvom. V tem primeru za obisk zaračunajo minimalno pet odraslih vstopnic, to je 50 evrov. Če se prijavi večja skupina nad pet oseb, je cena vstopnice po ceniku.
Če se boste na obisk podali z vlakom, boste do jame prišli po učni poti Risnik skozi kraški gozd in mimo velikih udornih dolin. Z avtom pa sledite tablam ob cesti Divača-Lokev približno 1,5 kilometra od Divače. Koordinate za GPS so N 45° 40.513' E 013° 57.035'
Preden se odpravite v to krasotico, si jo lahko ogledate tudi v virtualni resničnosti Divaške jame, ki je bila narejena v okviru diplomske naloge Maje Sila na Naravoslovnotehniški fakulteti pod mentorstvom doc. dr. Mance Starešinič.
Za zaključek visokošolskega strokovnega študijskega programa na prvi stopnji se je Maja Sila odločila pripraviti Prostorsko 360 stopinjsko fotografijo Divaške jame. Z delovnim somentorjem Borutom Lozejem, sta tako spomladi 2018 pričela s fotografiranjem v jami. Rezultat si lahko ogledate TUKAJ.
anja.scuka@zurnal24.si