Slovenska blogerka in igralka Antea Mramor Bitenc si je letos zastavila prav posebno nalogo: osvojiti okroglih sto slovenskih hribov. Do konca misije, ki si jo je zadala do prihodnjega marca, mora osvojiti še 70 vrhov. Pri tem jo spodbujata mož – radijec Radia Antena Uroš Bitenc in dveletna hčerka Ula Sijaj Bitenc, ki jo velikokrat vzameta s seboj v gorski svet.
Sporočilo za #100hribov100kav je zelo enostavno: delaj to, kar želiš, potrudi se in uživaj. V projekt sem združila svojo ljubezen do kave in našo družinsko ljubezen do hribolazenja in aktivnega življenjskega stila. S pomočjo Uroša mi gre super.
Kako blizu izpolnitvi ste?
Huh, do izpolnitve je še zelo daleč, trenutno sem jih osvojila 30. Časa imam še do konca marca 2020, ker sem si zastavila letni projekt. Težava nastopi pri logistiki, saj se hribi ne smejo ponavljati. Malce več časa moram vložit v načrtovanje poti, ampak sem optimistična.
Ste hribe že pred tem radi obiskovali?
Čisto iskreno, preden sem spoznala Uroša nisem marala niti hribov niti ukvarjanja s športom. Edini šport, s katerim sem se do takrat ukvarjala, je bilo konjeništvo. Ko sem spoznala Uroša, me je okužil z njegovim entuziazmom do gibanja. Počasi pa je zrasla tudi ljubezen do hribov. Še posebej, ko sem ugotovila, kako dobro se počutiš, ko prideš na vrh.
Imate na kateri vrh prav posebej lep spomin?
Na vsak vrh me sicer veže poseben spomin, zagotovo pa se najraje spomnim tistih, na katere smo se povzpeli družinsko. Ula res uživa v naših dogodivščinah, midva pa potem še toliko bolj, ko vidiva, kako zadovoljna je ona. Če bi morala izpostaviti enega, bi dan, ko sva z Urošem osvojila dva vrhova v enem popoldnevu. Najprej sva šla na Tolsti vrh, kamor sva s seboj nesla najine poročne obleke in s fotografijami obeležila obletnico poroke. Pot sva nadaljevala do Kriške goro, kjer sva obudila spomin na praznovanje zadnjega ''samskega'' novega leta, ko sva imela le Sherlocka. Pri meni pa se je takrat že kuhala priprava na malo Ulo (smeh).
Kateri hrib oziroma gora vam je do sedaj predstavljala največji izziv?
Do sedaj sem se najtežje povzpela na Roblek. Pa ne zato, ker bi bil hrib prezahteven, ampak ker sem se odpravila ravno na dan, ko se je pri meni nabral skupek faktorjev, ki mi otežujejo hojo. To so utrujenost od vzpona prejšnjega dne, nezadostna zaužita količina hrane dan prej, menstrualni krči in napad hormonov. Ob takih dneh je res izziv hoditi.
Če morate izbirati: vam je težje izpustiti jutranjo rutino s kavo ali na hrbtu nositi svojo hčerkico?
Mogoče se sliši smešno, ampak nimam jutranje rutine s kavo. Pri nas je rutina precej tuj pojem - edina, ki je, je jutranje sesanje pasjih dlak po stanovanju, brez česar res ne gre. Nošenja Ule v hrib večinoma prevzame Uroš, saj je Ula le vedno težja (smeh). Ko je bila manjša, je še šlo. Zdaj pa me kolena izdajo, v primeru, da si naprtim preveliko breme. Tudi lepše ji je pri Urošu, saj je višji in ima zato lepši razgled (smeh).
Česa (poleg skodelice za kavo) v vašem nahbrtniku nikoli ne manjka?
Nikoli ne manjka vode, BeePower energijskega gela in pa fotoaparata. To je naša stalnica.
Pri sebi vem, da sem se vedno založila z dodatnimi oblačili, tako toplimi kot hladnejšimi, saj so razmere v hribih in gorah zelo nepredvidljive. Nujno je tudi, da imajo zraven nekaj nepremočljivega, s čimer lahko zaščitijo otroka pred dežjem. Vedno mora biti dovolj vode in prigrizkov, predvsem pa je priporočljivo, da se med samo hojo vsi sprostijo in včasih kakšno stvar prepustijo naključju.
Ko ste hčerko začeli spoznavati s svetom gora, imeli težave pri spodbudi in motivaciji?
Ulo sva začela navajati že zelo zgodaj. Niti na nogah še ni stala, ko sva jo v nosilki že odnesla na prvi hrib. Nekega načrtnega navajanja ni bilo. Enostavno smo samo šli. Se odločili in odšli. In tako je ostalo vse do danes. Navajena je, da smo večinoma ves čas v pogonu, je pa tudi zelo odločna in naučena, da pove in pokaže, kadar rabi počitek. Na to sva pozorna tudi midva, da ni ravno vsak dan neka huda akcija, še posebej s hribi. Včasih, posebej če je imela naporen teden, jo raje odpeljeva k najinim staršem in v tem času sama na hitro odhodiva.
Kako je otroke za hojo po vaših izkušnjah najbolj učinkovito motivirati?
Kako jih najučinkoviteje motivirati, še ne vem. Ulo postaviva na tla in hodi, ker je zabavno. Ko ima dovolj, pa reče, da bi šla nazaj v nahrbtnik. Ugotavljanje receptov za motivacijo naju še čaka (smeh).
Nastanejo fotografije na vrhu spontano ali jih pred tem načrtujete?
Fotografije nastajajo spontano, ker šele na vrhu vidiš lokacijo in kaj zgleda dobro.
Načrtujete zase ob uspešno opravljeni nalogi kakšno nagrado?
O nagradi zase še nisem razmišljala, zagotovo pa nek zaključek bo. Bolj razmišljam o tem, kako ta projekt nadaljevati (smeh).
Imate morda seznam TOP 3 hribov, ki bi jih poleti priporočili za obisk?
Top trije hribi so zame Jošt nad Kranjem – "the best" za družinice ali hiter skok na hribček, Kamniški vrh za tiste, ki se radi malce namučijo, ker je pot sicer zelo kratka, ampak ekstremno strma, in Kofce, saj se lahko na vrhu nagradiš z res dobrimi štruklji.