Vodni svet v marsikom vzbuja mističnost. Je kot neke vrste paralelni svet, ki se odvija sočasno z našim, a je dostopen le redkim. Tistim, ki so navdušenje nad njim unovčili in pridobili ustrezno znanje. Eden izmed takih je tudi Bojan Habulin, inštruktor rekreativnega in poltehničnega potapljanja v Univerzitetnem potapljaškem društvu Pozejdon, ki se z njim ukvarja že dvanajst let.
Habulin potapljanje priporoča vsem, "ki bi radi prestopili mejo in spoznali popolnoma drugačen svet, ki je dejansko dosegljiv samo za potapljače z avtonomno potapljaško opremo, potapljače na vdih ali tehničnim potapljačem". Ob tem pa prijazno opomni, da so potapljači v vodah zgolj gosti in se morajo v omejenem času pod gladino vesti temu primerno.
Čeprav se zaradi omejitve z zrakom ne more nikoli popolnoma predati užitkom in mora z enim očesom venomer budno spremljati porabo zraka in sopotapljača, mu globinski potopi 18 metrov pod gladino predstavljajo čas sprostitve. "Vedno znova se potapljam v svet tišine, saj me skozi potop spremlja le zvok dihanja. V globinskih potopih, ki so 18 metrov pod globino, se sprostim in predam čistim užitkom opazovanja okolice, morskega življenja, rib, rastlin ter seveda breztežnosti, ki je poseben fenomen," čas raziskovanje vodnega sveta slikovito opiše inštruktor potapljanja.
Poleg živahnega življenja, ki se odvija spodaj, pa lahko pod gladino odkrijemo tudi atraktivne razbitine iz preteklih časov, ko so se vojaške ladje, avioni, podmornice ali tovorne ladje znašle ob nepravem času na nepravem mestu in potonile zaradi vremenskih oziroma drugih nepredvidljivih pogojev.
Je tudi Slovenija in njen vodni svet zanimiva za potapljače ali v tem prednjačijo katere druge destinacije?
Slovenija je med potapljači zelo zapostavljena, čeprav imamo prečudovite lokacije na morju, v jezerih, na rekah in seveda prečudovit podzemni svet, ki je veliko tudi potopljen. Veliko potapljačev, ki je obiskalo topla morja po svetu, ima predsodek, da se v Jadranu nič ne vidi, da ni veliko življenja, vendar je problem v miselnosti in izkušnjah. V toplih morjih te vozijo na določene lokacije z znamenitostmi, medtem, ko se je v Jadranu treba potruditi in stvari najti, saj je raznolikega življenja veliko manj in v manjših jatah.
Kaj je glavna razlika med potapljanjem v sladkih in slanih vodah? Kaj je vam ljubše?
Razlika je v plovnosti. V zelo slanih morjih smo veliko bolj plovni in posledično potrebujemo veliko več uteži, ki nam omogočajo, da se spustimo pod morsko gladino. Osebno sem bolj pristaš slanih voda, ker je v njih voda veliko bolj čista, več je življenja in več dogajanja. Lokacije so dosti bolj globje in se razpostrirajo na večjih področjih. Na nas lahko vplivajo tokovi, valovanje, plimovanje in za samo potapljanje je veliko več varnosti.
Kako bi opisali slovenski vodni svet? Kateri deli v Sloveniji so za potapljače najbolj zanimivi?
Vsak del slovenskih voda je po svoje zanimiv; je barvit, poln življenja, vendar marsikomu skrit, zato je treba imeti dosti izkušenj. Ogromna razlika je med nekaj videti in med nekaj samo gledati. Nekateri deli so zanimivi zaradi strukture tal, drugi zaradi življa, ki živi na tistem delu, tretji zaradi nedostopnosti ali velikih logističnih podvigov, ostali pa zaradi specifike tokov, plimovanja. Med najbolj priljubljenimi lokacijami v slovenskem morju je Fiesa, pa punta Piran, med jezeri Blejsko in Velenjsko jezero, med rekami najbolj kristalno čista Soča, med jamami pa Divje jezero, ki je prepovedano za potapljanje. Za nekatere lokacije je potrebno imeti posebna znanja in opremo ali samo dodatna znanja z rekreativno opremo, kar je odvisno od veliko faktorjev.
Kje po svetu vam je potapljanje ostalo v najlepšem spominu in bi ga priporočili vsakomur?
Žal mi obveznosti ne dovolijo daljših potovanj, zato so moje potapljaške lokacije vezane na sosednje države. Največ sem se potapljal na Hrvaškem, drugače pa tudi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Pa vseeno bi vas prosila, da naštejte top 3-5 potapljaških destinacij in utemeljite.
Zame je vsaka lokacija vrhunska in se ne strinjam s sopotapljači, ki rečejo, da na potopu niso nič videli. Na Hrvaškem so najbolj zanimivi lokacije na otoku Lastovu, ki je za moje pojme še zadnji biser Jadrana. Na Madžarskem je najbolj zanimiv sklop podzemnih jam Molnar Janoš sredi Budimpešte, kjer ima voda do 10 metrov globine temperaturo 27 stopinj Celzija in 20 stopinj od 10 do 90 metrov globine. V Italiji je zanimiv drugi najgloblji bazen na svetu v bližini Padove z 42 metri globine, kjer se lahko zaradi temperature termalne vode okoli 31 stopinj potapljamo samo v kopalkah. V Avstriji nam je najbolj ostalo v spominu delno presihajoče ledeniško jezero turkizne barve Grünner See, v bližini Gradca, ki nas je tudi sredi poletja prijetno ohladilo, saj ima le 6 stopinj Celzija. Zadnja leta je zaradi ohranjanja narave potapljanje v tem biseru sicer prepovedano.
V Sloveniji me vedno znova fascinira Fiesa, kjer večina potapljačev pravi, da je veliko slabe vidljivosti in malo življenja, s čimer se ne strinjam, saj je življenja v Fiesi ne glede na vidljivost ogromno. V tem delu je mir in veliko varnih lukenj, kjer se živali lahko skrijejo in prilezejo na plano šele pozno ponoči, ko se nihče več ne potaplja. Vsako leto se zelo rad udeležim čistilne akcije Ljubljanice, kjer že dolga leta opažamo stalno bolj čisto vodo in vedno več življenja.
Žal nam je pandemija prekrižala načrte in se bomo lep čas morali držati lokacij, ki so nam dostopne v neposredni bližini, medtem ko bodo morala top lokacije po svetu počakati na boljše, bolj zdrave in bolj varne čase.
Ste imeli v preteklosti kdaj že bližnji stik s kakšno (nevarno) vodno živaljo? Kaj storiti v tem primeru?
V katerih primerih je potapljanje lahko tudi nevarno in kako se temu izogniti?
Menim, da ko gre kaj narobe, se napake na kopnem seštevajo, v potapljanju pa se potencirajo. To pomeni, da je bilo narejenih veliko napak, kot posledica se je pripetila potapljaška nesreča. Vsako morje in vsaka lokacija ima svoje zakonitosti. Te moraš nujno poznati, informacije pridobiti in jih tudi upoštevati. Tovrstne informacije so najbolj dostopne v potapljaških centrih in pri lokalnih ribičih. Potapljanje na neznanih lokacij pogojuje pridobivanje in zbiranje informacij o vremenu, plimovanju, valovanju, nevarnostih in je namenjeno raziskovalnih ekipam, ki morajo same poskrbeti tudi za celotno logistiko.
Če ne upoštevamo lastnih omejitev, fizike in fizionomije, gre lahko hitro kaj narobe. Sam se vedno trudim, da se potapljam na varni strani krivulje. Vse kar se nanaša na znanje v zvezi z dekompresijskimi boleznimi, raznimi poškodbami zaradi barotravme, globinske pijanosti, alkohola, dehidracije, neprespanosti, prehladom pa vas vedno znova učijo na tečajih in v vsakdanjem potapljanju, saj se zavedamo, da smo pod vodo vsi enaki in moramo upoštevati vsa pravila.
Zakaj se je bolje potapljati v dvoje in ali obstajajo tudi prednosti solo potapljanja?
Seveda je vsak potapljač najprej odgovoren sam zase in zavedati se mora, da mora na potop priti v dobri psiho fizični kondiciji, spočit, 'oborožen' z znanjem in s kvalitetno ter vzdrževano opremo, kajti samo takšen potapljač ne bo povzročal težav samemu sebi in bo obenem lahko v primeru težav pomagal sopotapljaču. Potapljanje v dvoje je marsikje zakonsko regulirano, bolj varno in prinaša užitek v dvoje. Potapljača lahko pomagata drug drugemu, kontrolirata eden drugega in seveda drug drugega dopolnjujeta.
Solo potapljanje pa je marsikje nova veja potapljanja in od potapljača zahteva veliko izkušenj, znanja in podvojene opreme. Vsekakor je prednost solo potapljanja v odgovornosti, saj si odgovoren samo za sebe, profil in tempo potopa lahko prilagodiš izključno sebi. Seveda pa moraš sebe zelo dobro poznati in se predvsem zavedati, da si za vse sam.
Kaj bi priporočili tistim, ki se na to pot šele podajajo? Kaj je pomembno pri učenju potapljanja?
Pomembno je, da se tečajniki potapljanja lotijo s polno odgovornostjo in da se resno lotijo učenja, kajti skupaj z inštruktorjem je treba opraviti vaje v zaprtih in odprtih vodah, predelati teorijo in opraviti pisni izpit. V potapljanju ne velja pravilo ''manj je več'', saj se s številom potopov na tečaju pozna razlika med tistimi, ki so opravili tečaj v skladu z minimalnimi standardi in tistimi, ki so opravili tečaj z večjim številom potopov v zaprtih in odprtih vodah. Tistim, ki želijo opraviti kvaliteten tečaj opozarjamo predvsem to, da se tečaja z danes na jutri ne da opraviti in da naj tečaja ne planirajo tako, da gredo naslednji teden v tople kraje in bi takrat želeli imeti opravljen tudi tečaj. Takšni potapljači so potencialno nevarni sami sebi in tudi svojim sopotapljačem.