Prav zdaj je idealen čas za obisk Škocjanskih jam, v katerih obstaja le en letni čas in se temperature ves čas vrtijo okrog 12 stopinj Celzija. Pozimi je v jamah več vode, zato se še bolj občuti izjemna moč narave. Pogleda vam ne bodo kvarile niti meglice, ki so prisotne v poletnem času, ko je zaradi turistične sezone največ obiskovalcev.
Z decembrom so se začele tudi dodatne ugodnosti za družine, za najavljene interesne skupine in upokojence, ki bodo trajale do konca februarja.
Eden največjih podzemnih kanjonov na svetu
Obisk Škocjanskih jam je posebno doživetje, saj gre za unikatno delo narave, ki vas bo popolnoma osupnilo. Dih vam bo zastal že ob izjemni prostornini kanjona, ki je eden največjih podzemnih kanjonov na svetu. Na petdesetih metrih višine ga prečka znameniti Cerkvenikov most, pod katerim teče reka Reka, ki daje celotnemu spletu Škocjanskih jam poseben pečat.
Ob ogledu boste videli Paradiž, ki je poln barvitih kapnikov, v Veliki dvorani, dolgi 120 metrov in široki 60 metrov, pa boste srečali največji stalagmit v njej, ki je star več kot 250 tisoč let. Občudovali boste lahko tudi številne udornice, ponore, naravni most in tako dalje.
Škocjanske jame in Homer
Škocjanske jame so izjemno pomembne tudi z arheološkega vidika, tu so bile odkrite najdbe vse od mlajše kamene dobe naprej. Po nekaterih teorijah bi bile lahko prav Škocjanske jame omenjene tudi v znameniti Homerjevi pesnitvi, ki opisuje predstave starih Grkov o podzemlju. Menili so, da so votline vrata v kraljestvo senc. Prav zato Odisej pred vstopom v onostranstvo opravi pitno in žgalno daritev podzemnim božanstvom.
Homerjev ep ustreza času prve polovice 8. stoletja, naslanja pa se tudi na starejše obrede, ki so jih imeli stari Grki. Zanimivo je, da so v Mušji jami pri Škocjanu odkrili okoli 600 kovinskih predmetov iz obdobja med 12. in 8. stoletjem pr. n. št. Ožgani razlomljeni predmeti, povečini orožje in živalske kosti pričajo o obredih darovanja božanstvom, ki so bili najverjetneje podobni tistim, ki jih opisuje Homer. Po najdbah sodeč pa so sem romali iz več sto kilometrov oddaljenih krajev, celo iz Grčije.
Odkrivanje Škocjanskih jam
Letos se Park Škocjanske jame ponaša z novo muzejsko zbirko o zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam. Raziskovanje notranjih delov jame se je začelo v prvi polovici 19. stoletja, ko so odkrivali nove vire pitne vode za Trst, ki leži le 20 kilometrov stran.
Jakob Svetina je že leta 1839 s svojo ekipo v jamo odšel s čolnom po reki, za njim je v letih 1851 in 1852 na isti način jamo odkrival Adolf Schmidl in prišel okoli 300 metrov v notranjost, do šestega slapa. Leta 1884 je jame v zakup prevzel Jamarski odsek obalne sekcije Nemškega in avstrijskega planinskega društva (DÖAV) - Hanke, Müller, Marinitsch, ki so v šestih letih s pomočjo domačinov v težkih pogojih dosegli sifon na koncu podzemnega kanjona reke Reke v Mrtvem jezeru. Jamo so odkrivali brez elektrike in z orodjem, ki jim je bilo tedaj na voljo, kar prikazuje tudi filmček spodaj.
V Parku Škocjamske jame je na ogled tudi obnovljen kulturni spomenik Promocijsko – kongresni center Pr' Nanetovh, ki je namenjen manjšim konferencam, srečanjem, delavnicam, porokam, razstavam in tako dalje. Poleg muzejske zbirke o odkrivanju jam lahko obiščete tudi etnološko zbirko v J'kopinovem skednju in biološko, geološko in arheološko zbirko v naravoslovno-učnem centru.
dezurni@zurnal24.si