Tekom poletne sezone smo poročali, da je bilo v sicer živahnem Portorožu letošnjega junija za tretjino manj turistov kot lani. To so takrat pripisali predvsem upadu števila slovenskih gostov, ki so lani še koristili turistične bone. Upad turistov naj bi bil sicer tako očiten, da so se z razlogi na seji ubadali tudi mestni svetniki. Nekateri so kot glavnega krivca za slabše številke obtožili slabo vreme, spet drugi so s prstom kazali na neustrezen pristop pri razvoju destinacije.
Portorož se v zadnjih tridesetih letih res ni pretirano spremenil, saj tudi vlaganj v infrastrukturo ni bilo veliko. Zdi se, da je mesto, sicer pomembno turistično, kopališko in zdraviliško središče slovenske obale, zaspalo na preteklih lovorikah.
Številke sredi sezone niso bilo nič kaj pozitivne. So se do sedaj kaj popravile?
S sezono, ki sicer še vedno poteka, smo zadovoljni. Uspeli smo se približati številkam iz leta 2019. Julijsko luknjo, ki je v zadnjih letih pogosta, saj smo odvisni od vremena, smo uspeli nadoknaditi. September je bil vremensko gledano zelo lep, kot vidite, nam je vreme še vedno naklonjeno. Zagotovo bomo dosegli lanskoletne številke, čeprav so letos celoten imdiž Slovenije kot turistične destinacije določen čas narekovale katastrofalne poplave. Prav tako smo lani organizirali dogodek Harley-Davidson, ki je pritegnil marsikaterega obiskovalca. Tudi naši hotelirji so s sezono zadovoljni, saj dosegajo rezultate, ki so si jih zastavili.
Kakšno pa je bilo razmerje obiskovalcev?
Na destinaciji Portorož in Piran beležimo 60 % tujih prenočitev in 40 % domačih, pri čemer prevladujejo Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani. Opažamo, da so se trgi nekoliko spremenili, kljub temu s promocijo nadaljujemo znotraj 500 kilometrskega pasu. Ob tem se obračamo tudi k novim destinacijam, kot je denimo jug Italije, saj se je v Trstu odprla nova letalska povezava z Neapljem.
Od tam si želimo pripeljati goste, saj imamo številne zanje zanimive produkte, kot so wellnes, kongresni turizem in igralniška dejavnost. Slednje je v zadnjem času sicer manj. Po drugi strani se razvijamo tudi na gastronomskem področju, saj imamo dve restavraciji, ki izstopata in presegata običajen nivo.
Kdaj se je trend nočitev obrnil na stran tujih gostov?
Slovenski trg je od nekdaj na prvem mestu, spremenilo se je zgolj razmerje obiskovalcev iz tujih trgov. Če so bili v preteklih letih na prvem mestu Italijani, se je z njihovo ekonomsko krizo in epidemijo Covid-19 to spremenilo. Tako kot Slovenci so se tudi Italijani osredotočili na raziskovanje domače države. Nov trend pa kaže, da vse več naših gostov prihaja s Češke, Slovaške in Poljske, ki postajajo naše emitivne destinacije.
Kakšnega odziva ste deležni z njihove strani?
Izjemno dobrega. Po pričevanju hotelirjev in gostincev predstavljajo veliko kupno moč. Po krivem jih imamo za goste, ki na dopustu ne zapravljajo. Očitno smo te trge v preteklosti podcenjevali, saj si lahko privoščijo dopust v naših najboljših hotelih.
Kako pa so tujci zadovoljni s ponudbo, ki jo Portorož nudi?
Tuji gosti in tudi ostali turistični strokovnjaki, ki jih vsako leto gostimo, so nad ponudbo navdušeni. Drugače je s slovenskimi gosti, ki so pogosteje kritični. Pred časom sem gostila italijanskega novinarja, ki je našo ponudbo zelo pohvalil.
Bi si v prihodnje želeli več slovenskih gostov, ali se boste raje usmerjali k tujim trgom?
S promocijo smo prisotni na obeh trgih, res pa je, da smo bolj aktivni na tujem trgu. V prihodnosti, ko bo Slovenska Istra postala ena destinacija, bo šlo tudi za promocijo slovenskega trga več denarja.
Kako bi opisali domačega gosta?
Kot zelo zahtevnega. Pogosto ne ceni tega, kar ima. V očeh tujcev je Slovenija izjemno privlačna država, z njimi večjih problemov glede nezadovoljstva nimamo.
Prepričanje Slovencev o Portorožu pogosto ni pozitivno. Iz njihovih ust je po navadi slišati očitke, da je nekoliko zaspal. Se s trditvijo strinjate?
Vsekakor, a kmalu pričakujem spremembe na tem področju. S tem ciljam na posodobitev infrastrukture, ki pri imidžu posamezne destinacije igra ključno vlogo. Menim, da se občina tega zaveda in se je na to začela aktivno pripravljati. Prav danes smo se dobili vsi ključni deležniki mesta; župan, direktor Avditorija in direktor Javnega podjetja Okolje. Tovrstno mreženje je izredno pomembno pri preoblikovanju ponudbe mesta. Končno se je začelo premikati in prepričana sem, da bo tako tudi v investicijskem smislu.
Kje je botrovalo k temu, da je Portorož obstal?
Iskreno rečeno, ne vem. Sem človek, ki ima rad aktivnost in nimam težav pri iskanju rešitev. Nikoli ne čakam, da ljudje pristopijo do mene, če vem, da lahko z določeno idejo to storim prva. Verjamem, da bomo s skupno komunikacijo in aktivnostjo uspeli doseči rezultat, na katerega bomo vsi ponosni. Morda ne takoj, zagotovo pa postopoma. Že to, da smo se danes prvič srečali, kaže na korak v pravo smer. Po novem se bomo sestajali enkrat mesečno.
Če prav razumem, v preteklosti ni bila taka praksa?
Kolikor mi je znano, ne. Že v programu pred izvolitvijo sem na prvo mesto navedla aktivno sodelovanje z občino, Javnim podjetjem Okolje in Avditorijem Portorož kot glavnim organizatorjem prireditev v mestu.
Bodo določene spremembe opazne že s prihodnjo sezono?
Zagotovo. Nekatere so vidne že sedaj. Danes smo se uspeli uskladiti tudi za decembrsko dogajanje. Zaenkrat sem optimistična, seveda pa nikoli ne moreš v celoti predvideti, kako dejansko bo.
Kot ste prej omenili, je bil v lanskem letu v Portorožu organiziran dogodek Harley-Davidson. Kot nam je poleti omenila domačinka, pa je bila na ploščadi v Portorožu letos organizirana zgolj ena prireditev, pa še to s strani tujih organizatorjev. Kako je to mogoče?
Na nivoju prireditev vpogleda za nazaj nimam. Za naprej pa lahko povem, da bosta na tem področju glavna Občina Piran in Avditorij Portorož. Turistično združenje Portorož bo namreč prevzelo predvsem promocijsko vlogo in obdržalo določene dolgoletne prireditve. Vsi si želimo, da je dogajanje pri nas prisotno 365 dni, in to z odmevnimi dogodki. Ker imamo visok delež tujih gostov, moramo privabiti tudi tuje izvajalce.
Česa se boste lotili najprej?
Najbolj mi je pomembno, da se prepozna pomen našega združenja in da je sploh obstalo. Njegova naloga je promocijska, zato mora prevzeti vlogo majhne Slovenske turistične organizacije na naši destinaciji. Prav tako se mora pridobiti zaupanje v nas, ki delamo v turističnem združenju. Začeti moramo z mreženjem na destinaciji, saj lahko le tako vsi skupaj naredimo ter ponudimo več. Za to potrebujemo aktivne ponudnike, ki iščejo svoje priložnosti. Organizirali bomo delavnice na temo digitalnega marketinga, pa tudi trendov v kulinariki.
Turistični sektor se sooča s pomanjkanjem primernega kadra. Se tudi pri vas spopadate s tem?
Žal je tudi pri nas tako. Nujno je treba najti sistemsko rešitev na nivoju države. Vemo, da je delo v gostinstvu težko, zaradi česar mora biti delavec ustrezno plačan. Gostinec, ki dobro plača svojega delavca, ga najverjetneje uspe zadržati. Prav tako se morajo gostinci s svojimi delavci truditi vzpostaviti socialni stik in osebno komunikacijo; jim prilagoditi urnik, upoštevati želje in jim nasploh priti nasproti. To je širši evropski problem. Zdi se, da smo ta poklic že davno tega razvrednotili.
V čem vidite prednosti Portoroža kot turistične destinacije?
Ko predstavljam Portorož, vselej izpostavim njegovo lego. Če Portorož vidimo iz zraka, na eni strani vidimo Krajinski park Strunjan, na drugi pa Sečovlje. To so edinstvene prednosti, ki jih druge destinacije nimajo. Produkti, ki jih med drugim še ponujamo, so wellnes, kulinarika in kongresni turizem. Vse našteto podaljšuje sezono poleti, ko je sicer najbolj aktualno kopanje.
V letu 2012 smo začeli s promocijo našega podeželja, kjer ponujamo specifične prireditve. Med drugimi Praznik olj in bledeža v Padni, Dneve Kakijev v Strunjanu ter Praznik vina in česna v Novi vasi.
Ponudimo lahko veliko, a najprej moramo ponudbo spraviti na višji nivo. Na področju doživetij imamo vzpostavljeno spletno stran in stalno vabimo ponudnike, da se nam pridružijo. Želja pa mora biti seveda obojestranska. Nekateri od nas pričakujejo veliko, drugi pa sploh niso pripravljeni sodelovati.
Menite, da je trenutno potencial destinacije v celoti izkoriščen?
V Piranu, kjer smo se odločili razvijati kulturni turizem, je možnosti še veliko. Trenutno delamo na blagovni znamki Tartini, v okviru katere sodelujemo tudi z italijansko skupnostjo. Razpolagamo s številnimi celoletnimi produkti, za kar so potrebne finance in promocija. Dela bo še veliko.
Kaj pa v Portorožu?
Vsi si želimo, da se Portorož vrne tja, kamor spada. Stari časi so mimo, od takrat se je veliko spremenilo. Moramo se prilagoditi novim in sem tudi novi vrsti povpraševanja. Pogosto na nas naslovijo vprašanje, zakaj gostov ob poldnevu ni na plaži. Seveda jih takrat ne bo tam. Tudi sama se ob tej uri ne bi odpravila na plažo, ker je sonce premočno. Poleg prihoda na morje si želijo doživeti tudi naše istrske vasice. Včasih se stvari posplošuje, ne da bi ob tem dobro razmislili.
Kako torej Portorož vrniti v bolj bleščečo podobo?
Menim, da je to najučinkoviteje s prenovo infrastrukture, ki praktično že 30 let ni bila spremenjena. Na občini razpolagajo z določenimi načrti, ki naj bi kmalu postali realnost. Uredile naj bi se plaže in koledarske poti, torej vse, kar vpliva na podobo destinacije. Prepričana sem tudi, da je na osrednji portoroški ploščadi potrebna prevetritev vsebine. Ta bi morala postati osrednji prireditveni prostor s pestro ponudbo dogodkov.
dezurni@styria-media.si
Še več turistov na ta mali del obale? Saj so nori! Hotelov je preveč na kupu, sploh odkar je toliko …
To kar je sedaj v Portorožu je katastrofa,.. nekoč slovenski teniški center,WTA,Davis cup,Slo Open , danes pa nimajo gosti kje …
Moti me, da me v moji domovini odgovorijo v italijanščini, čeprav smo na dvojezičnem območju, kjer pa se najpogosteje sliši …