Ugodno jesensko vreme z neobičajno visokimi temperaturami in blagodejno klimo pozitivno vpliva na podaljšanje sezone ribolovnega turizma. Ta je še vedno živahen navkljub dejstvu, da največji razmah doživi med majem in oktobrom. Gre za atraktiven šport, ki omogoča sprostitev in pristen stik z naravo. Toliko bolje, če je ta neokrnjena, vode pa neonesnažene in vodnate. Slovenija je zagotovo dežela, ki ustreza navedenim kriterijem, in ponuja obilje temu primernih kotičkov, zaradi česar spada med top destinacij za ribolov.
"Posočje, Unec, Posavje, del Save Bohinjke, Krke, Radovne in Kolpe, majhen del Cerkniškega jezera," našteje nekaj najbolj turistično zanimivih koncev Dejan Pehar, direktor Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS), in ob tem doda, da je pomembno razločevati različne tipe voda, saj določajo uporabo različnih tehnik ribolova. Muharjenje je ena najbolj priljubljenih, saj zahteva bistveno več spretnosti in izkušenj kot preostale tehnike. Namesto z vabo, se ribo poskuša pretentati z umetno muho. Seveda pa je pri izbiri tehnike odločilen okus posameznega ribiča. "Ribolov delimo tudi glede na vrste rib," dodaja direktor ZZRS. "Po priljubljenosti prednjačita krapolov in lov na ščuko, v tem obdobju je aktualen lov na sulca, najbolj privlačen med vsemi pa je zagotovo lov na edinstveno soško postrv. Ta riba ima namreč dodano vrednost, saj jo je moč loviti izključno v Posočju in predstavlja eno glavnih atrakcij za tuje goste."
Ze ceno dnevne ribolovnice možno odšteti tudi 250 evrov
Ribištvo ne sodi med najcenejše športne panoge, saj je poleg ribiške opreme potreben tudi nakup ribiških dovolilnic. Cene teh se gibajo med 70 in 250 evri dnevno, delno pa so odvisne od lokacije, kjer se ribolov izvaja, in tipa dovolilnice.
Večina jih je tipa "ujemi&izpusti" in so zadnja leta med tujci tudi najbolj priljubljene. Iz ribiške družine Idrija so nam povedali, da so letos prodali približno 1.900 ribolovnic od maksimalne količine 2.500, kar pa ni končna številka, saj je ponekod muharjenje še vedno dovoljeno. Pri njih so najbolj zaželjene tiste za 90 evrov na dan.
Skoraj 80 odstotkov je tujih ribičev
Glede na denarni vložek ne preseneča, da ribolov pritegne zlasti tuje goste iz ekonomsko stabilnih dežel. Ti najpogosteje prihajajo iz Francije, Anglije, Italije in skandinavskih držav, k nam pa zanese tudi ribolova željne goste iz Združenih držav Amerike in Kanade ter celo Avstralije.
Razmerje med tujimi in domačimi turisti znaša kar 80 proti 20 v korist prvih, v večini pa imajo ribiške družine z njimi pozitivne izkušnje. Na račun omenjene panoge je zgornje Posočje zgolj v letošnjem letu obiskalo približno 2.700 tujcev, ki so ustvarili za približno dva milijona evrov prihodkov samo z ribolovom in dovolilnicami. Naša dežela tako predstavlja eno izmed najatraktivnejših destinacij za ribolov, čemur pritrjuje podatek o rednem letnem porastu števila tujih gostov.
Sodelovanje z določenimi občinami ni uspešno
Zagotovo je za tvorbo uspešne zgodbe ključno usklajeno sodelovanje občin z ribiškimi družinami in državo, predvsem ministrstvom za turizem in ministrstvom za okolje in prostor. Čeprav je Pehar mnenja, da sodelovanje v večini poteka na visokem nivoju, določene občine za to panogo nimajo posluha. Predsednik RD Idrija Zoran Babič ugotavlja, da "občini Idrija in Cerkno do sedaj nista pokazali zadostnega interesa, čeprav večina gostov prenočuje, se hrani in obiskuje krajevne znamenitosti." Pogled pa je usmeril tudi v prihodnost: "Upamo, da se bo z novim vodstvom občine odnos do te vrste turizma izboljšal."
Drugačna pa je zgodba v občinah Bohinj, Tolmin in Ljubno ob Savinji, ki so v ta namen omogočile izgradnjo določenih infrastruktur. Da je ribolovni turizem zlata veja lokalnega turizma, so ugotovili tudi gostinci in ostali turistični delavci, ki so se specializirali za omenjeno panogo. V hotelih po Bohinju in drugod so celo spremenili čas večerje, ki so jo omogočili do 22. ure, ko se večina ribičev vrača z ribolova. Prav tako imajo tudi posebne prostore za šušenje škornjev in opreme.
Lovci dobili dovoljenje za odstrel ribolovnih ptic
Preventivno pa so se na zavodu lotili omejevanja ribolova na tistih vodah, kjer je naval prevelik, saj si želijo ohraniti tradicijo kakovostnih voda in narave. S programi želijo ohraniti primeren odstotek avtohtonih rib, kar je po Peharjevo pogoj za uspešen turizem. Dodaja, da so "renutno največji problem ribojede ptice, predvsem kormorani in čaplje, ki lahko eno vodo tudi zdesetkajo." Pripravili so dolgorčni načrt za omejitev teh vrst, ki daje lovcem dovoljenje za odstrel.
"Za prihodnost našega ribištva in s tem turizma se ni bati, saj Slovenija kot sanjska dežela lahko služi za svetel zgled ostalim panogam in dejavnostim," je dodal Pehar.
Bavčar&Friend nič ne plačajo !