Hodim po stezah, poteh in cestah med gostim zaraščenim gozdom. Drevesa so visoka, tako glasnega petja ptic še nisem slišala. Ure ne srečam nikogar, nobenega zvoka civilizacije ne slišim, samo glas gozda. "Kakšen čar divjine," si mislim in vem, da doživljam tisto, kar sem si od Camina želela.
Drugi dan Camina Krk poteka od kraja Brzac do Malinske in je dolga 22,9 kilometra. Tukaj lahko preberete opis prvega dne Camina Krk.
Zakaj ravno Camino Krk?
"Zakaj na Camino Krk, zakaj ne na "pravi" Camino de Santiago?" je pogosto vprašanje, ko se pogovarjamo o mojem Caminu.
Camino de Santiago ali Jakobova pot je približno 800 km dolga romarska pot. Mreža Jakobovih poti, ki vodijo proti enemu od treh glavnih svetovnih romarskih središč, ki hrani relikvije sv. Jakoba apostola, se razprostira po vsej Evropi.
Po poteh srednjeveških romarjev
Od leta 1203 romarjem na Hrvaškem pomagajo bratovščine, zaobljubljene sv. Jakobu. To tradicijo je nasledila današnja bratovščina sv. Jakoba, ki je članica istoimenske nadbratoviščine iz Santiaga de Compostela. V sodelovanju s hrvaško bratovščino so leta 2019 po sledi srednjeveških romarskih poti na otoku Krku začeli označevati poti Camina Krk.
Pot je označena z rumenimi puščicami na modri podlagi, pohodniki prejmejo uradno hrvaško pohodniško knjižico, kamor vnašajo štampiljke, ki simbolizirajo lokalno kulturno dediščino.
"To je pravi Camino"
Že samo zaradi bližine je otok Krk priljubljen med Slovenci, tudi jaz sem zaljubljena v ta zelleni otok s čudovitimi plažami in srednjeveškimi mesteci. Na Krku se vedno dobro počutim, vedno me vleče nazaj.
Camino Krk se od Camina Santiago razlikuje po bistvenem: ni gneče pohodnikov. Je pot skozi spektakularno pokrajino, gozdove, čez vzpetine s čudovitimi razgledi, ko ure in ure ne srečam nikogar. Ko sama posedam med stenami starih, na pol porušenih dvorcev, zapuščenih naselij in cerkvic. Vse to prinaša popolni mir in doživetje Camina. "To JE pravi Camino!" odgovarjam.
Biseri v gozdu
Moj mir v gozdu prekinejo zvoki, ki jih sprva ne prepoznam. Vedno bolj oglušujoči postajajo, a ne preteči. Od kod prihajajo, mi pravzaprav steče do ribnika, kjer pred njo v vodo začnejo skakati velikanske žabe. Ne vem, kdo je bolj šokiran, žabe ali Frida.
Sredi gozda se pred mano prikaže kamnita cerkvica, cerkvice sv. Krizogona oziroma sv. Krševana po hrvaško. Zgrajena je bila v 12. stoletju, skozi ozke odptine v obliki križa sonce igra svojo igro. Ta biser sredi gozda je postavljen nad zalivom Čavlena, otočani pripovedujejo, da je bila cerkvica včasih zavetišče mornarjev in ribičev.
Naslednjič mi dih zastane, ko se sredi gozda pred mano razprostre velikanski hrast. Njegove debele, ravne veje, segajo daleč naokoli. To je najstarejši in največji hrast na otoku. Stoji sredi majhne jasice v gozdu, ki jo senčijo njegove veje. Obsedim.
Nato pot pelje do razgledne točke na predelu Fumak, kjer se vidi naselje Porat, zgrajeno okoli frančiškanskega samostana, nato pa se spusti do naselij ob morju, kjer z vrtov vije vonj po baziliki ter nato med zalivčki, ki kličejo po kopanju. Vedno bolj toplo je, tudi morje se hitro ogreva.
Apartmaji, ki jih je mogoče najeti le za en dan
Nato pa nazaj, skozi naselja Sv. Anton, Miločićev do Kremenićev, kjer stoji najstarejša ohranjena kapela na tem območju, kaplela sv. Andreja. Drugi dan Camina Krk se zaključi v Malinski.
To noč prespim v zasebnem apartmaju. Na straneh Camina Krk je mogoče najti tiste zasebniki, ki svoje sobe ali apartmaje oddajajo tudi samo za eno noč. Moj je v središču mesta, s pogledom na morje. Lastnica mi prinese kavo in piškote. "Ste videli tisto drevo?" me vpraša. Toplo mi je pri srcu.
Se nadaljuje.