V sicer živahnem Portorožu naj bi bilo julija za tretjino manj turistov kot lani, tamkajšnji turistični delavci se zaman sprašujejo, kje so ga "polomili". Upad turistov naj bi bil tako očiten, da so se z razlogi na seji ubadali tudi mestni svetniki. Nekateri kot glavnega krivca za slabše številke obtožujejo slabo vreme, spet drugi s prstom kažejo na neustrezen pristop pri razvoju destinacije. Morda pa se razlog skriva v previsokih cenah ponudbe?
Pri Turističnem združenju Portorož mirijo in v nadaljevanje sezone zrejo z veliko mero optimizma. Tako je bilo, ko Slovenije še ni pretresla vremenska katastrofa. Aleksander Valentin, v. d. direktor Turističnega združenja Portorož je v sredini julija dejal, da bo število hotelskih prenočitev primerljivo z lanskoletnim. Ob tem je dodal, da hotelirji letos dosegajo višje cene za prodano hotelsko sobo. "Junij je bil po številu prenočitev sicer slabši v primerjavi z lanskim (- 14 %), kar pripisujemo predvsem upadu števila slovenskih gostov, ki so lani še koristili turistične bone. Slovenskih gostov je bilo junija letos v primerjavi z junijem 2019, ki velja za referenčno leto, več, kar nas seveda veseli," je podatke takrat razkril Valentin.
Hotelirji ob morju so velike upe polagali predvsem na tuje goste. To je glede na podatke povsem upravičeno, saj so v prvem polletju v občini Piran zabeležili približno 680.000 prenočitev, pri čemer so v hotelih beležili kar 35 odstotkov več prenočitev tujih gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Med tujci je bilo največ Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Madžarov. Kako so nedavni dogodki vplivali na slovenski turizem, bo pokazal čas, že sedaj pa lahko z gotovostjo trdimo, da nanj ne bodo imeli blagodejnega učinka.
Če se vrnemo k reportaži: za razliko od naših novinarskih (televizijskih) kolegov ob poročanju v Portorožu je naša ekipa ob obisku le devet kilometrov oddaljene Izole naletela na povsem drugačne prizore. Pustimo ob strani, da nas je osupnila dokaj mirna vožnja proti Obali, kamor smo se brez večjih zastojev peljali približno uro. Promet na avtocesti se je le občasno zgostil. K temu je morda prispevala ura in predvsem dan obiska slovenske Obale, saj smo na pot krenili v sredo okoli poldneva. O tem, kdaj se odpraviti na pot proti morju, smo pri Žurnalu že pisali.
Ob prihodu v Izolo se je temperatura ozračja že dodobra ogrela, zato sta se kapa s šiltom in sončna krema izkazali za dobro odločitev. Manjše presenečenje smo dočakali že ob vhodu v mesto. Ker smo se želeli izogniti iskanju prostega parkirnega mesta in dragim parkirninam, ki znajo biti ponekod po Obali precej zasoljene, smo zavili na nekoliko oddaljeno parkirišče ob ladjedelnici. Očitno nismo bili edini s podobnim razmišljanjem, saj smo imeli kar nekaj sreče, da smo sploh našli prosto (in cenovno ugodno) parkirno mesto.
Podobno kot leta 2020, ko smo se v mediteransko mesto podali v času koriščenja turističnih bonov, je bilo po izolskih ulicah in plažah izjemno živahno, s to razliko, da je bilo tokrat mogoče slišati več tujih govorcev. Ljudje so mestno plažo Svetilnik zapolnili skoraj do zadnjega kotička, naleteli pa smo tudi na "goste" galebe, ki so se pogumno sončili na tamkajšnjih brisačah. Opaziti je bilo veliko senčnikov in tudi manjših šotorov, ki so že tako barvito kuliso še dodatno obarvali.
Med sprehodom po promenadi in ob uživanju morske klime ter sončnih žarkov smo morali paziti, da ne bi koga pohodili oziroma se vanj po nesreči zaleteli. Če bi želeli razgrniti brisačo, bi verjetno morali priti nekaj ur prej, ali pa se podati na bližnje, manj obljudene plaže pod klifom. Saj veste, kaj pravijo: kdor prej pride, prej melje. Nekoliko manj ljudi je bilo v morju, ki je imelo sicer prijetnih 25 stopinj Celzija. Tako kot je bilo pričakovati, so morje zavzeli predvsem najmlajši, ki so brezskrbno uživali v morskih radostih.
Lepo obiskane so bile tudi obmorske kavarne in slaščičarne. Polne roke dela, oziroma bolje rečeno sladoledov, je imel zaposlen v eni izmed sladoledarn ob morju. Ko smo ga povprašali o letošnjem turističnem obisku, se nam je povsem utrujen opravičil, da si težko vzame čas za pogovor. Verjeli smo mu, saj se je zgolj v času našega kratkega obiska, zamenjalo vsaj pet strank, ki so si zaželele kepico nepogrešljivega spremljevalca poletnih dni.
Bolj, ko smo se približevali centru mesta, manj ljudi smo srečali na poti, kar pa je povsem razumljivo. Tam se zaradi marine ni možno kopati. Ob tem nismo naleteli na primere nespoštovanja pravil obnašanja v mestu, saj odlok veleva, da se je po javnih površinah z izjemo območij kopalnih voda prepovedano gibati v kopalkah, brez oblačil oz. dela oblačil nad pasom ali pod njim. V nasprotnem primeru vas lahko doleti kazen v višini 200 evrov, To so ob koncu julija prejeli neposlušni obiskovalci z Dolenjske.
Ker je ravno nastopil čas kosila, nas ni čudilo, da je bila Restavracija hotela Marina nabito polna. K temu je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da je bila restavracija v letih 2020, 2021 in 2022 prejemnica Michelinovega priznanja "The Plate". Žvenketanje krožnikov in kozarcev je bilo slišati že na ovinku, nekoliko mirneje je bilo v hotelski loži, kjer nas je sprejel mlajši receptor. Takratna mirnost je bila očitno naključje, saj nam je sogovornik dejal, da so bili v juliju večino časa 90-odstotno zasedeni. S podobnimi pričakovanji so vstopili tudi v avgust, dobro pa jim kaže tudi septembra. Največ rezervacij sicer prejmejo približno dva tedna pred prihodom.
V njihovem hotelu je nacionalnost gostov pestra, med njimi prevladujejo Avstrijci in Nemci. "Letos je presenetljivo veliko gostov iz Francije in Nizozemske, prišlo pa je tudi nekaj Hrvatov," nam pove sogovornik. Če je bilo pred (in med) poletno sezono moč prebrati kar nekaj zapisov o (pre)visokih cenah na morju, predvsem na račun podražitev na Hrvaškem, sogovorec s strani njihovih gostov tovrstnih pritožb ni zaznal. In doda: "Edina stvar, ki jih zmoti, je prenova ceste, saj otežuje dostop do našega hotela. Najpogosteje prejmemo pohvale, predvsem na račun prijaznosti in pestre ponudbe v naši restavraciji."
Prijeten vonj po sivki nas je vodil do bližnje lesene hiške Souvenir Lavande Izola, kjer ročno izdelane izdelke iz doma gojene sivke prodaja domačinka Vera. Prizna, da je obisk zadnji dve leti manjši, predvsem s strani tujcev. "Turisti so zdesetkani, tiste, ki pridejo, je treba ceniti. Velikega buma po koncu epidemije niti nismo pričakovali, saj bo turizem okreval počasi in se je temu treba prilagoditi. Pred epidemijo je bilo turizma več, saj so si ljudje lahko dosti več privoščili. Slaba stran tega je bila, da so se posamezniki z vseh vetrov priklatli na Obalo, ki je bilo cenovno bolj dosegljiva. Posledično so bile klopce in trava popolnoma zasedene, prišli so tudi pijanci, ki so čez noč spali po plažah. To k ugledu mesta seveda ni dobro prispevalo," razlaga lastnica hiške.
Med pogovorom nas je zmotil gost – ponosno razkrije, da prihaja iz Prlekije – in našo sogovornico povprašal o možnostih za prenočitev. Odvrnila je, da je možnosti kar nekaj in naj se za več informacij obrne na bližnjo agencijo.
Spomni se enega redkih dogajanj, ki se je letos v Portorožu odvilo in v večernem času privabilo številne obiskovalce. Žalosti jo, da so bili organizatorji Italijani (Marina Militare) in ne domačini. "Nikogar ni, ki bi kaj vodil oziroma organizirali. Župan ne odpisuje na naša sporočila oziroma se nam ne javlja na telefon," jezno pripoveduje.
Za razliko od plaže so bile ulice centra Izole bolj prazne, dobra stran tega je bila, da si prosto mesto za kosilo hitro našel. Več utrnikov z obiska Izole najdete v galeriji.
*Sogovornica nam je kasneje sporočila, da so malo pred izidom članka s strani župana prejeli zagotovilo, da bodo stojnice lahko obdržali. Na nas se je obrnila tudi domačinka Tanja iz Lucije, ki je dejala, da turizma tam praktično ni. Pogreša lokale, večerne klube in ostalo turistično ponudbo, ki je značilna za vsa obmorska mesta. Pove, da so zaprti ali pokvarjeni celo pitniki za vodo, pol kilograma lubenice na tamkajšnji tržnici pa naj bi stalo 30 evrov.
dezurni@styria-media.si
Kam me odplula ladja ,ki je Sloveniji obljubljala Švico in Monte Carlo ? Osamosvoboditelji so denar odnesli v Švico in …
Izola je tempirano novo kosovo. Albanci pa vemo, da nimajo pojma o urbanizmu, kulturi. To je vaska skupnost brez sposobnosti …
Na slovenski obali je več ciganije kot na vsem ostalem Balkanu skupaj! Za to kar se ponuja na SLO obali …