Poseben obisk v Pulju predstavlja istrski arheološki muzej, nekdaj prostor nemške gimnazije, ki je v fazi restavracije in bo odprt za javnost šele v letu 2024. Iz male strešne terase se odpre pogled na manjši rimski teater, nedavno odprt za obisk radovednežev. Videz antičnega kamna dopolnjuje jeklena konstrukcija stopnic, ki se jo da odstraniti, zaradi česar ne posega v kulturno dediščino.

Ob izhodu previdno pokukam v delovno sobo restavratorjev. Že na prvi mizi je kot pri igri s sestavljanko zloženih več deset kosov antične amfore. ''Še dobro, da sem kiparka,'' izza omare pripomni dekle, ki me je ujelo pri opazovanju.

Amfore, kot so jih žgali v bližnji Fažani v figlini, prvi keramični delavnici, so uporabljali za skladiščenje in transport vina in zelenega zlata. Olivno olje, na čigar pridelavo so v Istri zelo ponosni, kar je vidno v številnih trgovinah in v samem muzeju olivnega olja, mora imeti sadni vonj, grenak okus in pustiti pekoč občutek v grlu.

Foto: L. T. Pulj. V eni izmed številnih trdnjav v mestu je svoje prostore našel akvarij, ki je na deževno soboto privabil toliko obiskovalcev, da so bili ujeti v gneči na cesti.

Četudi je zvečer kar nekaj barov zaprtih, sproščeno vzdušje preveva med kamnitimi fasadami. Na vprašanje, ali se tudi na Hrvaškem soočajo s pomanjkanjem turističnih delavcev, mi domačini zatrdijo, da ne. Bežen pogled na nekatere zaprte bare priča drugače. Nekateri lokali so prazni, verjetno z razlogom. Kebab za 45 kun? Ne, hvala.

V obsegu nekaj sto metrov na turiste prežijo kar dve ogromni in bleščeči trgovini z bomboni. Še dobro, da je med vabami za tuje goste na glavnih ulicah še mogoče ujeti pristne ljudi, kot je bil starejši domačin, ki je mahal mimoidočim in jih za lastno zabavo ogovarjal v različnih jezikih.

''Aha, iz Slovenije si, morda iz Novega mesta? Poznam tiste kraje in ljudi, lepo je tam. Bolj zeleno,'' začne pogovor, medtem ko se je dekle na pragu knjigarne igra s črno mačko. Le nekaj sto metrov stran se okoli arene zbirajo številni tekači, čakajoči na štart Puljskega maratona.

Foto: L. T. Pulj. Četudi prejšnji večer nisem odkrila skritega lokalnega zaklonišča, kjer bi vadil kakšen lokalni band, je posebno vzdušje pričarala otvoritev razstave, v katero me je pritegnila že izložba analognih fotoaparatov, in jazz glasba. Prostori za mlade torej še obstajajo.

Pulj je mesto, kjer se prelivata stara arhitektura in sodobnejše oblike zabave. Po dolgem večeru sklenim, da se naslednjič odpravim na bližnji Fratarski otok, ki ga turisti še niso odkrili. Nanj se večinoma umaknejo domačini, ki pred mestnim vrvežem med borovci poiščejo svoj mir tudi na višku poletja.