Turizem se ne glede na stalen razvoj sooča z vrsto tveganji, med katerimi so tudi podnebne spremembe. Turisti vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije. Prav s tem namenom so odgovorni kopališčem, marinam ter pristojnim občinam začeli podeljevati mednarodno priznanje Modra zastava, ki je pokazatelj (eko)kakovosti turistične destinacije. Slovenija je ena izmed 47 držav ki so prepoznale pomen tega okoljskega znaka, in v katerih so podelili skupno 4.671 Modrih zastav.

 Program Modra zastava povezuje javnost z njeno okolico in pri javnosti spodbuja okoljsko zavedanje s pomočjo okoljsko izobraževalnih aktivnosti, stalnim informiranjem o biotski raznovrstnosti, občutljivih ekosistemih ter okoljskih pojavih. Je mednarodno priznanje za kopališča ali marine ter pristojne občine, ki ga lahko vsako leto prejme kopališče ali marina, v kolikor izpolnjuje zahtevane kriterije programa. Izpolnjevanje kriterijev, za katerega je med kopalno sezono odgovoren upravljalec naravnega kopališča, se nato pregleduje s kontrolnimi pregledi. 

zgled mnogim Podatki zaskrbljujoči, a Slovenija izstopa

Število podeljenih priznanj se po svetu vsako leto povečuje, saj za upravljavce kopališč in marin ter pristojne občine predstavlja dodano vrednost in kazalnik učinkovitosti turistične ponudbe ter zelenega turizma. Kakšno pa je stanje v Sloveniji?

Foto: Saša Despot poletje 2020 slovenska obala V letu 2021 je bilo v Sloveniji štirinajst kopališč in marin okronanih z Modro zastavo. Samo število med leti pri nas sicer varira med deset in petnajst. "Okoljska komponenta je sicer vedno pomembnejša pri promociji destinacije kot take, zato ocenjujemo, da tovrstni znaki pridobivajo na pomenu. K temu pripomore tudi Zelena shema slovenskega turizma, ki je Modro zastavo vanjo vključila," razlaga nacionalni koordinator za program Modra zastava in program Zeleni ključ Boris Šušmak in doda, da se Slovenija lahko pohvali še s podatkom, da se po številu Modrih zastav na kilometer obale na svetovni lestvici nahaja na visokem drugem mestu.

Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami. 

Naziv nekateri že izgubili

Čeprav se je v preteklosti že zgodilo, da se je Modra zastava snela, kar pomeni, da kopališče ali marina niso več ustrezale kriterijem programa, to ni pogosta praksa. V teh primerih je največkrat šlo za kratkotrajno oporečnost kopalne vode ali pa za pojav cvetenja morja. Po oceni sogovornika je stanje slovenskih naravnih kopališč na visokem nivoju, pri čemer priložnosti za izboljšave ne manjka.

Foto: Saša Despot poletje 2020 slovenska obala

Slovenska kopališča se soočajo z določenimi težavami glede samega infrastrukturnega vzdrževanja, ki zahteva določena finančna sredstva. "Kopališča se soočajo z velikimi obratovalnimi stroški, kar pomeni, da so potem dodatne naložbe v kopališča velikokrat na stranskem tiru. Glede na manjše število naravnih kopališč bi moral biti cilj vseh pristojnih, da so vsa zgledno urejena. Številna slovenska kopališča so betonska oziroma imajo veliko pozidanih površin. Drugi vpliv je tudi obremenjenost kopališč in širšega okolja v poletnih mesecih, kar se pozna na količini odpadkov, večji obrabi površin in prezasedenosti kopališč. To je posebej aktualno v času trenutne koronakrize ter na področju varnosti kopalcev. Morda je prav, da na tem mestu spomnimo, da je bilo večina kopališč pred nekej več kot desetletjem plačljivih in se je lahko tako kopališče tudi financiralo istočasno pa s tem omejevalo tudi število obiskovalcev na kopališču," problematiko, s katero se najpogosteje soočajo upravljalci naravnih kopališč, oriše kordinator programa.

Dopusti V Sloveniji največ utopitev v morju in rekah

V splošnem so na projektu Modra zastava s stanjem na slovenskih naravnih kopališčih zadovoljni, omenijo pa še (negativen) trend, kateremu smo priča v zadnjih letih. To je zmanjševanja kopalnega območja kopališč iz naslova zniževanja stroškov, ki s seboj prinese manjše število reševalcev iz vode. "Menimo, da bi morale pristojne inštitucije ponovno preučiti zakonodajo, saj s tovrstnimi posegi vplivamo na področje varnosti na kopališčih. Prav tako na ta način nižamo konkurenčno prednost slovenskih naravnih kopališč, ki so vedno veljala za varna," se mudi razlagati Šušmak, ki omeni, da je slovenska zakonodaja v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami strožja. 

To je z vidika potrošnika dobro, po drugi strani pa za seboj potegne že omenjen negativen trend zmanjševanja akvatorija iz naslova stroškov. "Nujno bo treba iskati kompromisne rešitve za zagotovitev varnosti kopalcev tudi v prihodnje," sklene sogovornik.