Piransko obzidje, ki krasi enega naših najlepših obmorskih mest, je sestavljeno iz treh delov. Ker se je mestece čez leta širilo, so morali kar dvakrat dograditi nova obzidja.

Foto: Profimedia piransko obzidje Njegovi začetku segajo v 7. stoletje in je takrat obdajalo mestno jedro, ki je bilo sestavljeno iz štirih četrtih, po katerih so se tudi imenovala mestna vrata – Poljska, Osrednja, Stolna in Miljska. Najstarejši del obzidja in mesta je na polotoku Punta in se je kasneje začelo širiti proti Mogoronu, kjer je tudi najmlajši in najbolj ohranjen del obzidja.

Mestno obzidje se je najbolj širilo v času, ko je na tem področju vladala Beneška republika, zato v Piranu velikokrat zasledimo arhitekturo in levje kipe, ki nas spominjajo na ta čas. Najmlajši del obzidja je bil zgrajen med letoma 1470 in 1533.

Piransko obzidje je domačine varovalo pred sovražniki, v tistem času pred Turki in njihovimi vpadi z juga. Največji del obzidja je bil zgrajen v srednjem veku, ko so zaradi uporabe smodnika potrebovali nove načine obrambe. S svojo obliko se je obzidje prilegalo novemu, srednjeveškemu načinu vojskovanja.

Do danes je ohranjenih sedem mestnih vrat na obzidju, ta so: Prva Rašporska vrata, Druga Rašporska vrata, Mestna vrata Marčana, Miljska vrata, Dolfinova vrata, Poljska vrata, Baročna vrata sv. Jurija.