Slovenija je dežela tisočih gradov. Med njimi lahko najdemo tudi take, ki so že nekoliko pozabljeni. Eden izmed njih je grad Žovnek, čigar obnovljene ruševine stojijo na pobočju zakrasele planote Dobrovelj. Velja za enega najstarejših gradov na Slovenskem, nekoč izjemno mogočen in pomemben.
Njegov graditelj ni znan, so pa znani njegovi kasnejši lastniki. V svojih najboljših letih je bil družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov, ki so med v 12. in 15. stoletjem močno zaznamovali razvoj celotne Srednje Evrope. S posojili in nakupi posesti so stalno povečevali svoje premoženje, obenem pa so se s porokami povezovali s pomembnimi plemiškimi družinami, tudi vladarskimi, kar je še povečalo njihov ugled.
Kljub selitvi v Celje leta 1333 je grad Žovnek ostal pomemben del njihove posesti. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal. Ta je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek (Ruhethal) in tako zapustil stari grad, ki je bil naslednja leta prepuščen propadanju.
Vse od leta 1995 grad v okviru Kulturno-zgodovinskega društva v sodelovanju z Občino Braslovče obnavlja skupina predanih prostovoljcev. V vsej svoji veličini pa namenu že služijo mnogi pokriti prostori.
Iz gradu, na katerega vodi pešpot in ponuja prijeten sprehod, se odpre pogled na bližnje Žovneško jezero. Prvotno je bil namen jezera za namakanje kmetijskih površin, danes pa je zanimivo tudi za ljubitelje opazovanja ptic ter sprehajalce in tiste, ki si želijo miru v lepi naravi. Po podatkih Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje, je na tem območju svoj življenjski prostor našlo 111 vrst ptic.
Žovneško jezero in njegovo obvodno območje ima status ekološko pomembnega območja, kar pomeni, da pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Celjski grofje ne bi propadli, če se ne bi zadnji grof šel goniti naokrog, in tako zapravil vse svoje seme …