Na visokem, skalnatem gorskem čoku, kjer ga z vseh strani obdajajo nedostopne in prepadne stene, se pod Stolom nahaja kamniti zob Ajdna. Ta je s svojim izročilom o Ajdovski deklici že od nekdaj vznemirjal domačine, ki so se spraševali, kdo je živel tam zgoraj, kdaj in zakaj se je moral umakniti na tako nedostopen kraj. Z nje so dobro vidni severni del Ljubljanske kotline, Zgornjesavska dolina z Jesenicami, Bled, Mežakla, Julijske Alpe in Stol.
Pot na Ajdno čez izpostavljene pečine je bila do nedavnega znana le redkim domačinom, in tako se je arheološko najdišče ohranilo domala nedotaknjeno. Že v petem do šestem stoletju je bilo tu gorsko naselje, kamor so se po vpadih ljudstev s severa zatekli tamkajšnji prebivalci. Imeli so težko pot do vrha, ki jo je bilo mogoče opraviti le peš. Razgled še danes poplača napor, saj se razteza do Julijskih Alp in Blejskega jezera.
Na Ajdni so postavili tudi prvo krščansko cerkev na Slovenskem. Kdo je bil njen zavetnik, ni znano, maša pa je vsako zadnjo soboto v juniju na mestu, kjer je včasih stala cerkev. Poleg cerkve so obnovljene tudi ostale najdbe, ki so jih zavarovali s streho, kar preprečuje uničevanje obnove.
Zgodba in najdeni predmeti po izkopavanjih, ki jih je vodil arheolog Milan Sagadin, še vedno burijo domišljijo. Posebna uganka arheologom predstavlja grob mlade žene, ki so jo pokopali z nakitom. Je bila to znamenita Ajdovska deklica?
Na dan so nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). Izkopano gradivo hrani Gorenjski muzej v Kranju. Vključeno je v stalni razstavi Železna nit in Prelepa Gorenjska. Zaradi priljubljenosti Ajdne, kamor pogosto zahajajo domačini, je bila že dolgo v zraku ideja o majhni razstavi v Žirovnici, kjer bi bilo mogoče izvedeti kaj več o starodavni vasici pod Stolom. Tako je leta 2016 v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici nastala še Muzejska soba Ajdna.
dezurni@styria-media.si