Termometer je kazal vročih 30 stopinj Celzija, ko smo se iz glavnega pletnarskega pristanišča na Bledu – v Mlinu podali proti Blejskemu otoku. A niti vročina ni ustavila našega voznika Gregorja Pazlarja, ki prihaja iz bližnjega Mlina in je družinsko tradicijo od svojega očeta prevzel pred šestimi leti, da nam v eno in polurni vožnji ne bi predstavil vseh skrivnosti svojega poklica. Bolj kot sonce je problematičen dež, saj pletne zanj nimajo ustrezne zaščite, razlaga Pazlar, ko s prevoznim sredstvom Tino počasi vijugamo mimo kopalcev.

Foto: Anže Petkovšek Blejski pletnarji Domačini iz bližnjega Mlina so bili sicer že od nekdaj tesno povezani z jezerom, prevozi na otok in samim razvojem pletne. Razlog se skriva v tem, da je iz Mlina tudi najkrajša pot na otok, ter iz posebne služnostne pravice za prevoze po jezeru, ki jim jo je v 18. stoletju dodelila cesarica Marija Terezija in se deduje iz roda v rod. Čeprav ne pogosto, se vendar zgodi, da tradicija ne ostane znotraj družine in se sinovi ne odločijo podedovati očetovega poslanstva. V njegovem primeru bo ta verjetnost manjša, saj ima dva sinova, za katera upa, da se vsaj eden izmed njiju, ko bo nastopil čas, odloči prevzeti njegova vesla.

Pletnarstvo je predvsem zaradi zahtev po fizični moči rezervirano za moški del družine. Pletna ima namreč 800 kilogramov, če k temu prištejemo maksimalno število gostov, tj. 18, lahko skupna teža nanese na več kot dve toni. "Skrivnost se skriva v pravi tehniki veslanja in pravilni postavitvi, s katero ne izrabiš zgolj svoje moči temveč tudi svojo težo. Zato ni presenetljivo, da smo profesionalni pletnarji zgolj moški. Nekaj predstavnic ženskega spola sicer zna opravljati pletno in se kdaj zapeljejo do otoka, a ne profesionalno. Fizična moč je namreč ključna," pove sogovornik in nam ob tem demonstrira pravilen zavesljaj. Na vprašanje, če ima pred poletno sezono kondicijske priprave, smeje pove, da ne.

brezplačno Novo kopališče, kjer se lahko osvežite

Obisk padel za 70 odstotkov

Svojo prvo (profesionalno) vožnjo je opravil, ko mu je bilo 15 let. Do sedaj jih je izvedel že toliko, da jih je nehal šteti. V svoji 'pisarni' se srečuje z mnogimi ljudmi, zato mu na delu ni nikoli dolgčas. Včasih se zgodi, da na vožnjo po jezeru zapelje tudi nekatere bolj izstopajoče goste. "Letos mi je v spominu ostala vožnja, ko sem na privat obisku Slovenije peljal madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána z družino. Dan prej so me z ambasade poklicali, da bi organizirali vožnjo, nič pa niso povedali za koga. Na dan vožnje je do mene v civilu pristopil varnostnik in mi dejal, naj se do gosta vedem čisto normalno. Mi čakamo ter že od daleč prepoznamo znan obraz s televizije. Družbo so mu delale še žena in hčerki," se spominja Pazlar.

Foto: Anže Petkovšek Blejski pletnarji Prav tako je naš sogovornik velikokrat priča pomembnim življenjskim dogodkom, kot je na primer zaroka: "Spomnim se fanta iz Slovenj Gradca, ki je bil zelo živčen. K meni je prišel že dan prej in s seboj prinesel rože, ter vse ostalo, kar si je zamislil. Problem pa je, ker je na pletni vse to težje skriti. Zato smo iz skrinje dali ven rešilne jopiče in rože postavili notri. Ko je napočil čas za zaroko, je fant iz skrinje želel vzeti rože, vendar mu nikakor ni uspelo odpreti. Je kar vlekel, vlekel in vlekel. Tako da sem mu na koncu jaz priskočil na pomoč."

V preteklih letih so sodelovali pri 70 porokah letno, štirih mašah letno, fantovščinah, dekliščinah v zadnjih dveh letih pa, prizna, jim je malo dolgčas, saj je obisk padel za 70 odstotkov. Letos jih na dan dela zgolj tretjina, torej osem pletnarjev, ki dnevno opravijo 2-3 vožnje. Na rekorden dan izpred treh let, ko so za Veliki šmaren na otok prepeljali tistoč ljudi, jih veže zgolj še oddaljen spomin.

turizem V teh krajih le še nekaj prostih terminov

Zaradi telefona v vodi pristala cela skupina

Narodnost gostov, ki jih peljejo pletnarji, je izjemno raznolika. Nekoč je peljal skupino štirinajstih ljudi, ki so prihajali iz sedmih različnih držav in treh kontinentov. Z obnašanjem gostov v večini primerov nima težav, še največ preglavic mu povzročajo 'hiperaktivni' azijski gosti: "Skačejo gor-dol po pletni, ki se potem cela ziblje. Včasih jih niti vodič ne more obvladati," pove in navrže še anekdoto, ko je nekemu gostu padel telefon v vodo. Celotna skupina se je nato odpravila pogledat ta nesrečni prizor, zaradi česar se je pletna prekucnila. Do takih nezgod sicer pride zelo redko, pogosteje se zgodi, da v vodi pristanejo mobilne naprave in fotoaparati.

Do primerov okvare pletne na terenu ne pride, saj morajo iti te vsako leto čez reden tehnični pregled. Sam postopek izdelave pletne je izredno zapleten in traja približno pet let, zato ni čudno, da ob njeni prvi plovbi pletnarji pripravijo 'fešto'. Najstarejša pletna, ki je še zmeraj v uporabi, ima 35 let. Življenjska doba pletne je ob rednem vzdrževanju lahko tudi do 50 let. 

Foto: Anže Petkovšek Blejski pletnarji Prav vsaka pletna pa je unikatna in narejena po željah naročnika; med seboj se razlikujejo po barvah strehe, izrezljanih okraskih, ograjah, sediščih, imenih. Slednja so vedno ženska in so ponavadi družinska, bodisi gre za pletnarjevo mamo, sestro, ženo ... Naročnik sicer ne more biti kdorkoli, saj mora imeti za nakup posebno dovoljenje. Leta 2017 je ministrstvo za kulturo izdelovanje pleten in prevoze z njimi namreč vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine. Prav tako je nakup pletne tudi finančen zalogaj, saj stane približno 25.000 evrov.

Obstaja več različnih razlag za ime pletne. Prva pravi, da se pletna tako imenuje zaradi strehe, ki je bila nekoč pletena. Druga razlaga pa trdi, da ime izvira iz nemške besede 'plateboot', ki pomeni čoln z ravnim dnom. Standardna dimenzija pletne je dolžina 7 metrov in širina 2 metrov.

Sekira z župnikom zakopana

Ko prispemo do Blejskega otoka, našega sogovornika pobaramo o tem, v kakšnem odnosu so sedaj z župnikom, s katerim so si v lase skočili leta 2017. Takrat si je župnik namreč zamislil linijski prevoz z električno ladjico na otok, kar je sprožilo tedenski protest pletnarjev. Po sprejetem dogovoru, da bodo linijski prevoz na otok z električno ladjico namesto podjetja blejske župnije opravljali pletnarji, se sedaj po besedah Pazlarja z župnikom ne gledajo več grdo. Električna ladja se uporablja zgolj za prevoz osebja in potrebščin župnije na otok.

Foto: Anže Petkovšek Blejski pletnarji

Z omenjeno dejavnostjo se ne more ukvarjati prav vsakdo, saj je vstop v ta ceh pogojen s številnimi pravili: "Občina je pred desetimi leti sprejela odlok, ki omejujo dovoljeno število pleten. Vsak pletnar in lastnik manjših lesenih čolnov dobi zeleno tablico, ki jo mora nalepiti na vidno mesto. S tem so se želeli izogniti preveliki obremenitvi jezera. Torej problem ni zgolj to, da gre za družinsko tradicijo, temveč tudi zaradi ostalih regulacij." 

Po krajšem postanku na Blejskem otoku smo se ob spremljavi razigranih gostov otoka, ki jih je bilo tudi med tednom kar veliko, namenili vrniti v pristanišče. Tam so bile parkirane tudi druge pletne, ki bodo tam počakale vse do oktobra, ko se pletnarska sezona običajno sklene.

Zakaj jih malo odmora ne boli? Koliko v resnici zasluži 23 blejskih pletnarjev