Slovenijo je popotniški vodnik Lonely Planet lansko leto razglasil za eno od petih najboljših turističnih držav, National Geographic jo umešča med 25 najbolj navdihujočih svetovnih destinacij v kategoriji narava. Pohodništvo postaja eden paradnih turističnih produktov Slovenije. Na Planinski zvezi Slovenije ocenjujejo, da naše gore samo v poletni sezoni obišče 1,3 milijona obiskovalcev. Ti podatki so odlična reklama za našo lepo državo, vendar to pomeni tudi več obiskovalcev v naših gorah in s tem posledično več nesreč, pa v sporočilu za javnost opozarjajo na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS).

Foto: GRS Gore gorska nesreča gorski reševalci Na zvezi so v zadnjih letih priča trendu porasta števila intervencij, v katerih so udeleženi tuji državljani. Lani so zabeležili rekordno število intervencij (667), od teh so bili v 371 intervencijah udeleženi tuji državljani, kar pomeni dobrih 55 %. Prvič se je tako zgodilo, da je bilo več gorskih nesreč, v katerih so bili udeleženi pohodniki tujih držav.

Vzroki njihovih nesreč so najpogosteje neprimerna ali pomanjkljiva oprema, nepoznavanje terena in neustrezna psihofizična pripravljenost. "Posebnost naših gora je, da so med alpskimi državami najnižje, ampak na določenih mestih izjemno zahtevne," pišejo na zvezi.

V lanski sezoni so gorski reševalci GRZS reševali državljane Nemčije (73), Francije (35), Nizozemske (27), Češke (23), Poljske (22), Madžarske (17), Belgije (16), Velike Britanije (14), Hrvaške (11), Italije (10), Avstrije (9), Severne Amerike (9), držav Azije (6), držav Avstralije in Oceanije (6), Srbije (5), Nordijskih držav (5), Slovaške (4), Švice (3), Bosne in Hercegovine (1) in tudi Latinske Amerike (1).

V letošnjem letu zaenkrat v Sloveniji beležimo nekaj manj nesreč kot v preteklem letu, kar na GRSZ povezujejo z dolgotrajnim obdobjem slabega vremena v zadnjem času. Ker si želijo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje, so organizirali dogodek, na katerega so povabili predstavnike različnih veleposlaništev, Slovensko turistično organizacijo in medije ter v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Združenjem gorskih vodnikov predstavili napotke za varno obiskovanje slovenskih gora.

Svarijo, da se morajo vsi, ki se odpravljajo v hribe, zavedati, da je ponekod v visokogorju še vedno sneg, še posebej na severnih straneh so razmere povsem zimske, pa tudi na južnih pobočjih je ponekod še vedno treba prečiti snežišča. V visokogorju je zato nujno zimska oprema ter znanje in izkušnje, kako se varno gibati v gorah v zimskih razmerah. To predstavlja nevarnost predvsem za tiste, ki bodo kljub poletnim temperaturam v dolini pozabili na ustrezno opremo (dereze, cepin), ali pa niso vajeni hoje z derezami in ustavljanja s cepinom v primeru zdrsa.

Ugotovitve analize nesreč iz preteklih sezon kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne ali pomanjkljive opreme, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja, izčrpanost in dehidracija. Zato še enkrat opozarjamo, da je dobra priprava na turo ključna sestavina, da se izlet v hribe in gore konča z lepimi spomini.

Vse obiskovalce gora na GRSZ opozarjajo, da posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo: "O turi zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture in odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku pa, kljub poletni vročini, nikoli ne sme manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, telefon s polno baterijo in zimska oprema, če se odpravljate visoko v gore. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht se je v hribe treba odpraviti dovolj zgodaj zjutraj."

APEL REŠEVALCEV Pod vtisi hude nesreče opozarjajo, prosijo, ...

Ko se zgodi nesreča, najprej pokličite na številko 112, kjer se vam bo oglasil operater Regijskega centra za obveščanje in povejte: kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kako ste jim pomagali. Povejte svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci lahko poklicali za dodatne informacije in po možnosti sporočite lokacijo. Če na pomoč prihaja helikopter s posadko in reševalci, se ob prihodu helikopterja obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki, povedo na zvezi. Mednarodno znamenje za "YES", ki pomeni "Da, potrebujem pomoč", ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki.

Črno vodništvo v visokogorju še vedno prisotno

Pri Združenju gorskih vodnikov pa so poudarili, da naj gostje, ki nimajo ustreznih znanj in izkušenj, prav tako pa tudi turistične organizacije, najemajo ustrezno usposobljene gorske vodnike. "Tisti, ki se odločijo za najem gorskih vodnikov, naj preverijo usposobljenost vodnikov na samem mestu izvedbe, njihov vodnik naj se izkaže z veljavno vodniško izkaznico. Planinski vodniki, alpinistični inštruktorji in vsi ostali profili, ki se pojavljajo na področju izvajanja gorskih športov v Sloveniji, naj delujejo v okviru svojih kompetenc in se držijo standardov glede števila gostov oziroma udeležencev ture, uporabe tehnik napredovanja in ustreznih tehnik vodenja," opozarjajo na združenju.

Foto: Gorska reševalna zveza Slovenije Plaz Mala Mojstrovka Dodajo, da je na območju Slovenije na področju gorskega vodništva še veliko izzivov in tudi nekaj težav s tako imenovanim "črnim vodništvom", saj komercialne ture občasno še vedno vodijo neustrezno usposobljeni ljudje. V Združenju gorskih vodnikov zato želijo več nadzora države nad izvajanjem gorsko vodniških storitev in nad izvajanjem gorskih športov v domačem prostoru nasploh.

Slovenija Gorski reševalec skupino, ki jo je odnesel plaz, vodil na črno

V Gorski reševalni zvezi še sporočajo, da so kot vsako leto poprej pripravljeni tudi na letošnjo poletno sezono. Prav tako so bila skladno z letnim načrtom izvedena vsa usposabljanja gorskih reševalcev. Društva Gorske reševalne službe po celotni Sloveniji so že začela z vsakoletnim dežurstvom na območju celotne države, od 1. junija 2023 je na letališču Brnik prisotna tudi dežurna ekipa GRZS v sestavi gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, posadka helikopterja ter policist Gorske enote Policije. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah sicer izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se izvajanje helikopterskega reševanja enakomerno porazdeli med oba državna helikopterska prevoznika. 

strokovnjak "Še vedno ostaja (pre)več koč, ki so v slabem stanju"

dezurni@styria-media.si