Biti venomer na morju, spoznavati nove ljudi in kulture, imeti zagotovljeno brezplačno hrano in prenočišče, uživati na morju ter soncu – morda za marsikoga na prvi pogled sanjska služba. A kot pove Maja Novak, ki se zaradi "neunikatnosti" njenega pravega imena raje predstavi z vzdevkom Mayita, delo v jahtni industriji presega le zabavo na morju in uživanje. Med glavno sezono zahteva stalno prisotnost, saj moraš biti na razpolago tudi 18 ur na dan. Terja dober občutek za ljudi, veliko mero potrpežljivosti in predvsem voljo za delo v timu. Ta postane tvoja druga družina, ki pa je velikokrat disfunkcionalna, smeje pove sogovornica.
Skupaj tako preživiš ogromno časa, konflikti so neizogibni. "Drame je veliko, tudi prepirov. Na krovu je veliko ljudi, nekateri iz posadke se zapletejo v ljubezenska razmerja in kaj hitro lahko pride do zapletov," se spominja Mayita.
Obenem pa je to odlična priložnost za osebno rast, saj moraš znati bojno sekiro hitro zakopati in stvari urediti v čim krajšem času. Ker živiš in deluješ na zelo majhni površini, se vsaka napetost med člani posadke hitro začuti, posledično je storitev za goste manj prijetna in kvalitetna.
V jahtni industriji je desetletno kariero začela kot druga stevardesa na mega jahti grškega lastnika in njegove številčne družine, s katerimi so se udeležili dogodka Gran Prix v Monacu in čez poletno sezono pluli med grškimi otoki. Kasneje se je specializirala za nutricionizem in superživila, ter se vkrcala kot stevardesa/nutricionistka in v floti petih megajaht skrbela za zdravje priznanih gostov iz Hollywooda ter modne in športne industrije. Kmalu zatem je pridobila pozicijo glavne stevardese in pričela z delom v floti dvajsetih jaht arabske kraljeve družine. Zanje je menedžirala notranjost dveh jaht, na Sejšelih in v Mediteranu, ter kasneje tudi na nekaterih barkah v Dohi.
Njen delovnik je bil pester, vse to pa je odtehtal prosti čas, ki ga je najraje preživljala na bližnji obali. Na ta račun si je ogledala precejšen del sveta, najbliže sta ji bila Toskana in Grčija, kjer se je počutila kot domačinka. Na željo gostov so potovali v Sardinijo, na grške otoke, Hrvaško, pa vse do Rdečega morja. Nekateri gredo z jahto celo okoli sveta. Njeno najdaljše potovanje pa je potekalo od Splita do Savdske Arabije.
Delo bolj priljubljeno med mladimi
Avtorica platforme Mayita je delo na jahti po tehtnem premisleku po desetih letih pustila zaradi želje po ustanovitvi agencije za pomoč (mladim) pri iskanju dela v tujini in predvsem partnerja. Delo na jahti te namreč lahko za več mesecev loči od doma in družine, na leto ti pripada le mesec dni dopusta, ki je med glavno sezono od aprila do oktobra praktično nedosegljiv.
Odvisno sicer od tega, kakšno pogodbo imaš in na kako visokem položaju se nahajaš. Poznala je veliko primerov, ko so posamezniki uspešno usklajevali družinsko in poklicno življenje. Šlo je predvsem za kapitane, ki jim je pogodba omogočala, da so dva, tri mesece delali in nato isto obdobje preživeli doma in bili za ta čas plačani. "Takšen način življenja, ko si zaradi dela dlje časa od doma in svojega partnerja, je za Slovenijo povsem netipičen. Nekateri te celo čudno gledajo in jim je to povsem nepredstavljivo. Medtem ko je v Združenih državah Amerike takšno delo, predvsem na račun vojske, nekaj povsem normalnega," razlaga sogovornica.
Ne čudi, da je delo zato bolj privlačno mlajšim generacijam, ki jih zanimata izkušnja iz tujine in dober zaslužek. Ta ni bil majhen, pove. A kljub temu zanimanja za delo v jahtni industriji tudi med mladimi v Sloveniji ni veliko, za to je verjetno najbolj kriv težek vstop na trg dela. Kot omeni sogovornica, je pred tem treba opraviti številna izobraževanja in pridobiti certifikate, kar traja od enega do treh mesecev. Zanje je treba odšteti lep znesek; nekaj manj kot 3000 evrov. Začeten vložek se posameznikom po njenih besedah sicer povrne že pri prvi plači, kljub temu pa se številni raje odločijo za delo na križarkah, ki velja za manj zahtevnega.
V jahtni industriji obstajajo tri pogodbe: stalna pogodba je pogosta v večjih in boljših jahtah, sezonska pogodba je značilna za čas med mediteransko ali karibsko turistično sezono, ter mesečna oziroma tedenska pogodba, ko delodajalci zaradi različnih okoliščin, kot so bolezni ali odpustitev, nekoga zaposlijo le za določen čas.
Vsem izkušenj dela na jahti željnih svetuje, da naredijo dober življenjepis in predstavitveno mapo, ki ga morajo nato jahtnim agencijam znati dobro predstaviti. Na tem mestu poda asociacijo: "Si kot model, ki gre do modnih agencij v Milanu in se jim poskuša čim bolje predstaviti. Podobno moraš biti angažiran tudi v jahtni agenciji, saj dela ne dobiš preko e-maila. Moraš se znati predstaviti, pri čemer je predpriprava ključna."
Čeprav bi mislili, da je (prijeten) videz pri tovrstnem delu morda prednost, sogovornica to ovrže: "Če ima madame (op.a. žena lastnika jahte) kompleks, bo zaposlovala le manj lepa dekleta. Včasih je celo lažje dobiti službo, če nisi privlačen. Določene jahte zaposlujejo zgolj fante, spet druge jahte imajo svoje pogoje."
Sama je svojo srečo prvič poiskala v francoski rivieri, ki velja za središče luksuznega jahtnega turizma. Delo je vzljubila od samega začetka. Kot šolana delavka v turizmu z več letnimi izkušnjami dela v hotelih s privajanjem ni imela težav. Največ problemov ji je povzročala morska bolezen, ki med sezono zaradi mirnega morja ni prišla toliko do izraza. Pri tem ji je ob strani stala najboljša prijateljica; Coca Cola, ki ji je ob valovitem morju zvesto priskočila na pomoč ter umirila njen želodec. Zaradi morske bolezni so jo mnogi pobarali, zakaj je sploh pristala v tovrstnem poklicu. Odvrnila jim je, da se pri vsakem delu, četudi ga zelo rad opravljaš, vselej najde vsaj ena stvar, ki ni najbolj priljubljena. Ljubezen do dela z ljudmi je tako pretehtala.
V desetih letih ni bilo niti malo trenutkov šibkosti, ko je jahto želela zapustiti. Pojavljali so se ji na vsakih sedem do deset dni, meni, da zaradi tega, ker to za človeka ni naravna situacija. "A od vsake težke situacije človek ne more le bežati, sebe mora znati natrenirati, da začeto uspešno tudi dokonča," omeni Mayita. Vztrajnost in trud pogreša pri mlajših generacijah, ki po njenem opažanju niso navajene za svoje želje nekoliko potrpeti oziroma počakati. "Seveda je nesmiselno vztrajati v tem, v čemer ne uživaš, a če si nekaj zadaš, izpelji to do konca. Z vztrajnostjo gradiš tudi sebe in delaš na svoji osebnosti," meni.
Med kariero je tako spoznala najbolj bogate in slavne ljudi, za katere večina misli, da jim je postlano z rožicami. "A hitro vidiš, da nič v življenju ni le sanjsko, ni pa tudi vse le slabo," sklene popotnica.