Ljubljana se je na lestvici najsvetlejših mest znašla na samem dnu in dosegla četrto mesto med najtemnejšimi mesti na svetu. Čeprav je lepše slišati, da je mesto svetlo, je to za Ljubljano dober podatek. V analizi so namreč analizirali povprečno število dnevnih svetlobnih ur, stopnjo svetlobne onesnaženosti, umetno stopnjo svetlosti in število objav na Instagramu, ki prikazujejo lučke in luči v mestih.
Najsvetlejše je mesto v puščavi
Na prvo mesto najsvetlejših mest se je uvrstil Riad v Savdski Arabiji, ki se nahaja sredi puščave in ima dolga ter svetla poletja. Na dan ima v povprečju kar 8,84 sončnih ur. Ima pa tudi izjemno visoko stopnjo svetlobnega onesnaževanja, 18,9 mcd/m2.
Na drugo mesto se je uvrstila Moskva, ki ima malo dnevne svetlobe, a veliko umetnih luči in s tem svetlobnega onesnaževanja. Ruska prestolnica ima povrečno 5,21 ur sonca na dan, njena stopnja onesnaževanja je kar 20,3. Ima pa tudi ogromno Instagram objav luči, kar 11.364.
Na tretje mesto se uvršča Washington D. C., ki ima veliko naravne in umetne svetlobe. V povprečju ima 6,93 sončnih ur na dan, njegova stopnja svetlobnega onesnaževanja je 17,8.
Četrti na lestvici je London, ki ima kar 62.957 instagram objav z lučmi, v povprečju pa le 4,47 sončnih ur na dan. Njegova stopnja svetlobne onesnaženosti je 11,4.
Najtemnejša je Bogota
Na dnu lestvice, kot najtemnejše mesto na svetu se je uvrstila Bogota v Kolumbiji, kjer je stopnja svetlobnega onesnaževanja le 2,97, povprečno število sončnih ur je le 3,64. Sledi ji glavno mesto Islandije Reykjavik s povprečnim številom ur dnevne svetlobe 3,63 in stopnjo svetlobnega onesnaževanja 4,28. Tretja najbolj temna prestolnica na svetuje Luxemburg, ki ima kratke zimske dni in zato le 4,48 ur dnevne svetlobe na dan. Stopnja svetlobne onesnaženosti je 3,54.
Končno smo prišli tudi do naše zelene prestolnice, ki se ponaša z nizko stopnjo svetobne onesnažensti: 2,39. Povprečno število dnevnih sončnih ur je 5,41.
Zakaj je ta podatek dober? Svetlobno onesnaževanje pomeni nepotrebno izgubo energije, ogroža nočne živali in povzroča zdravstvene težave ljudem. Zaradi močne nočne osvetljave se denimo dogaja, da se ptice selivke ustavljajo v krožnih letih nad setlimi mesti in nato zaradi utrujenosti poginejo.
V analizi Feel Good Contacts so opozorili tudi na nevarnost LED svetilk in modre svetlobe. Poudarili so, da so v državah najtemnejših mest stopnje izgube vida občutno nižje kot v svetlejših mestih. Lani je denimo okoli 4 odstotke prebivastva Islandije in Luksemburga izgubilo vid, v Rusiji je bilo takih 14 odstotkov. Raziskava torej kaže, da lahko vse večja razširjenost LED luči resno vpliva na vid. Obenem svetujejo, da omejimo tudi sami izpostavljenost modri svetlobi in število ur pred ekrani, oči pa si pred modro svetlobo lahko zaščitite s filtri, premazi, pa tudi s posebnimi očali.
Google je vsak teden plačal spletno delo od doma od 6000 do 10000 evrov. Od Googla sem prejel prvi mesec …