Brez besed pa smo lahko tudi takrat, ko v mediteranskem okolju z osebami, ki so nam blizu, uživamo v vrhunsko pripravljenih jedeh. Seveda ob kozarčku izbranega vina. Se sprašujete, kam po takšna doživetja? Berite dalje, ideje vas bodo očarale.
Dober dopust ali počitniški oddih po navdi zelo zaznamuje hrana. Bi bilo res vse enako, če v času poletnega dopusta ne bi nikoli pekli rib ali mesa na žaru ali obiskali kakšne dobre lokalne gostilne ali restavracije? Ali pa si na športnem oddihu privoščili lokalne pojedine? Ozrioma spoznavali nova mesta tudi prek hrane? Prav zato vam v nadaljevanju ponujamo precej idej, česa ne smete zamuditi, ko vas bo pot vodila na sosednjo Hrvaško.
Gibanica, pura in kozarček izbranega vina
Tradicionalni kravji sir iz Podravine, salame, koruzna zlevanka, puran z mlinci in medžimurska gibanica so le nekatere tradicionalne specialitete, ki jih morate poskusiti ob vašem naslednjem obisku osrednje Hrvaške. Območje, ki na severu meji z Madžarsko, na zahodu s Slovenijo, na vzhodu z Bosno in Hercegovino, medtem ko se na jugu približuje Jadranskem morju, kaže na geografsko raznolikost in preplet različnih etničnih vplivov.
Ne gre samo za mešanje zagorske, prigorske, medžimurske, banijske ter na južnem robu ličke in goranske regije, ampak kombinacijo tako meščanske, ljudske kot kmečke kuhinje.
Kako je videti baročno kosilo?
Ideja, ki jo morate uresničiti, je postanek v Varaždinu. To baročno mesto namreč še danes ohranja, neguje in kuha po receptih visoke meščanske kuhinje iz časa baroka. Eden od primerov je priprava jedi iz divjačine s skrbno izdelanimi omakami. Gradovi in pastirske koče sta dva skrajna primera kulturne dediščine, kjer boste našli slikovite restavracije.
Enogastronomija je skovanka iz dve besed: enologije, ki je nauk o pridelavi vina, in gastronomija, ki pomeni spretnost in znanje pripravljanja izbranih jedi. Enogastronomija je torej filozofija okusov, ki združuje umetnost dobre kuhinje s poznavanjem vin in njihovo skladnost z jedmi.
Najbolj znane vinske ceste
TUKAJ boste našli označene vinske ceste, ki gredo mimo kleti številnih vinarjev in gostinskih objektov, v katerih boste lahko svoje brbončice razvajali z domačimi vini in pristnimi specialitetami. Domačini pa vam bodo povedali tudi, da se morate udeležiti katerega od športnih, dobrodelnih ali podobnih prireditev, ki potekajo med vinogradi.
Krompir, miške in sir
Če ste ljubitelj narave, potem bo tole za vas: reke, planine, neokrnjeni gozdovi, jezera in jame, ob njih pa številni narodni in naravni parki, med katerimi je najbolj znan prav Narodni park Plitviška jezera.
Ta regija je še vedno neodkrit gastronomski paradiž, v katerem priprava jedi temelji na zdravih živilih in starih receptih tega podnebja.
Je neponovljiv spoj morja in celine in tako ponuja veliko izbiro morskih in rečnih rib (predvsem postrvi, ki je zaščitni znak te regije), kar je zagotovo ogromen turistični potencial, in to ne samo v gastronomskem pomenu. Tradicionalna gastronomija te regije je tesno povezana z naravo in glavne lastnosti so uporaba gozdnih sadežev in različne rečne poslastice.
Lika je privlačna v vseh letnih časih, zagotovo tudi v kulinarični ponudbi. Raznoliko podnebje vpliva na razvoj posebne gastrokulture, prilagojene sezonskim pogojem, včasih pa tudi ekstremnim vremenskim okoliščinam. Ker Lika meji na Gorski kotar, se nenehno prepletajo gastronomske lastnosti dveh regij.
Kaj morate poskusiti:
♦ tradicionalna jagnetina pod peko,
♦ liški krompir, ki je nosi zaščiteno oznako zemljepisnega porekla,
♦ narezek iz suhe divjačine,
♦ sir škripavec in basa,
♦ pure (žganci) s kislim mlekom,
♦ različne vrste domačega medu,
♦ lički uštipki (miške),
♦ domačo ličko slivovico, pripravljeno po tradicionalnih recepturah.
V čem je skrivnost liškega krompirja?
Če ste se vprašali, kaj je posebnega v liškem krompirju, potem ga morate poskusiti. Kakovostna zemlja, nadmorska višina, podnebje in izbira sorte skrbijo, da je krompir vrhunskega okusa. Zagotavljamo vam, da v krušni peči pečenih liških pol (polovice), ki jih izbolbejo, v sredino vstavijo košček slanine in postrežejo z ovčjim kislim mlekom ali poltrdim sirom škripavcem, še dolgo ne boste mogli pozabiti.
Pite in raztrgane gate
Slavonija je imela v hrvaški zgodovini posebno nalogo: poskrbeti je morala, da je bil narod sit. Kar pravzaprav sploh ni bilo težko, saj je prst v Panonski nižini izredno rodovitna – in prst je prinašala bogastvo, bogastvo je razvijalo kulturo, v ozračju visoke kulture pa že tisoč let cveti gastronomija.
Med obiskom Slavonije morate obiskati Kopački rit in Papuk, zagotovo pa ne smete prezreti povabila domačinov, ki so izredno gostoljubni in vedno pripravljeni na druženje ob kozarčku kakovostnega žlahtnega vina in kakšni lokalni specialiteti, kot sta čobanac ali ribji paprikaš.
Kuhanje na odprtem, pod vedrim nebom, je tudi danes priljubljeno v slavonski gastronomiji, v katero so vgrajeni strast, občutki in veliko nostalgije. Zbiranje okrog ognja ob kotličkih, roštiljih in ražnjih na bregovih Drave in Donave, v močvirjih Baranje, ob igranju violin in tambure pa zelo močno in edinstveno doživetje.
Že kratek obisk Slavonije bo dovolj, da boste spoznali, da gre za deželo izobilja in gostoljubja, kjer se jedi kuhajo za deset in več ljudi. Enako velja za sladice, kjer vam toplo priporočamo zavite pite, polnjene z jabolki in orehi, ali pa okusne raztrgane gate – jed s smešnim nazivom, ki te vedno spravi v dobro voljo. Poleg teh okusnih specialitet pa ne pozabite spiti kozarček kakšnega znamenitega slavonskega vina, kot so iloški traminec, kutjevški rizling in graševina.