Kratka in tragična pot: s prodajne police v morje

Poročilo Evropskega parlamenta navaja, da so strokovnjaki našli mikroplastiko v morskih, sladkovodnih in kopenskih ekosistemih ter v hrani in pitni vodi. Njeno stalno sproščanje prispeva k trajnemu onesnaženju naših ekosistemov in prehranskih verig. Izpostavljenost mikroplastiki pa so povezali z vrsto negativnih (eko)toksičnih in fizičnih učinkov na žive organizme.

Foto: Profimedia onesnaženje, voda, živali, plastika Ko plastični proizvod konča v naravi, se tam ne razgradi, pač pa se začne proces razpadanja na vedno manjše dele. Delce v velikosti od 300 mikrometrov do 5 milimetrov imenujemo mikroplastika, ki pa v vodi, veže nase obstojna organska onesnaževala. Druga problematika mikroplastike pa je vezana na njeno sproščanje aditivov, ki jih plastiki dodajajo v proizvodni fazi.

Plastika v skrb vzbujajočih številkah

 ⇒  V Sredozemskem morju vsako minuto konča krog 30.000 plastenk.

⇒  80 % odpadkov na svetovnih plažah predstavlja plastika.

⇒ Eden največjih onesnaževalcev so plastične vrečke, ki končajo v smeteh po zgolj 12 minutah naše uporabe.

⇒ Škodljivim učinkom plastike je po svetu izpostavljenih skoraj 700 živalskih vrst.

⇒ V oceanih vsako leto konča od 5 do 13 milijonov ton plastike.

⇒ Leta 2050 bo v morju po teži več plastike kot rib.

Mikroplastika je v oceanih prisotna v vedno večjih količinah. Po podatkih Združenih narodov je v morjih prisotnih kar 51 bilijonov delcev mikroplastike, kar je petstokrat več kot je zvezd v naši galaksiji.

Foto: Profimedia onesnaženje, voda, živali, plastika

Nedolžne živali poginejo zaradi človekove brezbrižnosti

Foto: Profimedia onesnaženje, voda, živali, plastika Podatki kažejo, da največ odpadne plastike še vedno konča na odlagališčih (80 odstotkov), ogromno pa je konča v morju, kjer se v plavajoče kose plastike nato zapletajo živali. Te plavajoče odpadke večkrat zamenjajo za hrano, zaradi česar imajo občutek sitosti in nato poginejo zaradi izstradanja.

Zakaj živali privlačijo plastični odpadki?

V več kot 50 odstotkih analiz poginulih želv so našli plastične vrečke, ki so jih pojedle, ker jih spominjajo na meduze.

► Ptice privlači plastika zaradi vonja, ker oddaja podoben vonj kot gnijoča morska trava.
► Albatrosi se zapodijo v vodo in z odprtim kljunom drsijo po vodi in tako spotoma naberejo tudi najrazličnejše plastične odpadke.
► Kiti lovijo na način, da precejajo vodo, pri čemer poleg rib zajamejo še velike količine smeti.
► Rakci uporabljajo plastične odpadke za svoje hiške.
► Školjke in morsko rastlinje se lepijo na potopljene plastične odpadke, zaradi raztapljanja in vezave strupov nase pa vse to prehaja v njihov organizem. Proces je zelo nazorno prikazan v spodnjem videoposneku.

Kako to preprečiti?

Najbolj učinkovito načelo je: zmanjšuj, ponovno uporabi, recikliraj. 

V sodelovanju z vodo Römerquelle mesec november in december posvečamo družbeno odgovorni kampanji ''Voda ti bo pokazala pot''. Več vsebin najdete TUKAJ.

Foto: Profimedia recikliranje, embalaža
Invazija novih vrst in rušenje obstoječih ekosistemov

Plavajoči kosi plastike predstavljajo živalim tudi 'prevozno sredstvo'. Ko se na prilepijo na odpadek, jih tekoča voda odnese iz obstoječega ekosistema v novega – v okolje, kjer prej niso bili prisotni. Invazija v nov ekosistem pa ima lahko resne posledice, saj lahko poruši obstoječ ekosistem, ker tam prisotne živali nimajo razvitih obrambnih organizmom.

Kakšno je stanje v Jadranskem morju?

Foto: Profimedia onesnaženje, voda, živali, plastika Podatki raziskovalcev zagrebške univerze, ki so preučevali glavate karete, so pokazali, da je Jadransko morsko dno eno najbolj onesnaženih v Evropi. Jadransko morje naj bi bilo problematično zaradi oblike – v več gradivih ga opisujejo kot polzaprt bazen, h kateremu gravitira vrsta držav z različnimi civilizacijskimi navadami s treh celin. O Jadranskem morju je bil leta 2019 objavljen tudi članek v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin. V južne dele hrvaškega Jadranskega morja pride večina plastičnih odpadkov z vetrom in morskimi tokovi iz Albanije, okoli 70 do 80 odstotkov pa pride v morje s kopnega. Med drugimi onesnaževalci pa so še pomorski promet, turizem, navtični turizem, ribištvo in naftne platforme.  

Kaj lahko vsak posameznik prispeva v zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko?

Inštitut za vode Republike Slovenije izposatvlja 3 ključne točke, s katerim lahko vsak posameznik naredi majhen korak zase, a izjemno velikega za okolje:

1. Odgovorno ravnanje z makro odpadki.
2. Premišljeno kupovanje oblačil.
3. Prenehanje z uporabo kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo makroplastiko.

Foto: Profimedia onesnaženje, voda, živali, plastika