Čeprav blagodejnim učinkom, ki jih prinese turizem, ne gre oporekati, ne smemo pozabiti tudi na tiste, manj prijetne. V večini evropskih prestolnic so te trenutno povezani s pomanjkanjem stanovanj za prebivalce. Lastniki jih v želji po večjem zaslužku raje oddajajo turistom. Stanje v določenih mestih postaja nevzdržno, zato so se mestne oblasti ponekod že odločile ukrepati.

Ljubljana Prebivalcem je prekipelo, zato so zahtevali to

Med drugimi so to v lanskem letu storile mestne oblasti Firenc, ki so napovedale prepoved novih kratkoročnih zasebnih počitniških najemov v zgodovinskem središču tega renesančnega mesta. Ukrep je del prizadevanj, da bi prebivalcem mesta, študentom in tistim, ki v njem delajo polni delovni čas, zagotovili dovolj stanovanj, ki bi bila tudi cenovno dostopnejša. 

Se v Sloveniji obeta podobno?

V Sloveniji je omenjena problematika najbolj pereča v prestolnici, kjer so cene stanovanj in najemnin v zadanjih letih skokovito narasle. Pred leti je situacijo v Ljubljani za naš medij orisal kulturni antropolog in etnolog dr. Rajko Muršič: "Iz središča Ljubljane so izgnali ljudi, ki nimajo dovolj denarja, stanovanja pa so prepustili turistični ponudbi, jih prenovili in jim dvignili ceno. Ljudi so dobesedno pregnali, zaradi česar je središče začelo umirati."

Foto: Anže Petkovšek Ljubljana Njegovega mišljenja ne deli direktorica zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek, ki meni, da turizem prinaša več prednosti kot slabosti. "Ko smo med domačini opravili raziskavo o (ne)zadovoljstvu turizma, me je rezultat zelo presenetil. Odgovorili so, da jih najbolj motijo gneča, prevelika masa ljudi in prenasičenost. Pri pozitivnih plateh pa so izpostavili prav to. Povedati moram, da več kot 60 % prebivalcev centra prepoznava pozitivne lastnosti turizma. Ko smo jih povprašali, ali bi se zaradi turizma odselili, jih je večina odgovorila nikalno," nam je dejala v intervjuju.

Slovenija Bizarni primeri oddaje stanovanj v Ljubljani

Ker postaja situacija v Sloveniji neobvladljiva, pri čemer najkrajšo potegnejo prav njeni prebivalci, se je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) pod vodstvom Matjaža Hana v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost očitno odločilo ukrepati. Pripravljali naj bi novo ureditev kratkoročnega najema s ciljem, da se vzpostavijo pravila in omejitve za oddajo stanovanj v ta namen. Ureditev bi strogo omejila oddajanje nepremičnin prek platform, kot sta Booking in Airbnb, in sicer na največ 60 dni na leto namesto sedajnih pet mesecev. 

Foto: Booking.com luksuzni apartma Kot so nam razložili, naj bi to dosegli z vzpostavitvijo nacionalnega sistema prijave ponudnikov kratkoročnega najema v register in uvajanjem potrebnih pogojev za vpis v register. Nova ureditev naj bi bila v skladu z evropskimi prizadevanji za uveljavitev nadzora in enotne identifikacije namestitvenih kapacitet, ki se oddajajo preko platform za trženje.

"S tem se kratkoročnega najema ne prepoveduje, pač pa se ga ureja v skladu z namenom stanovanjske politike na eni strani in kratkoročnega oddajanja namestitvenih kapacitet turistom na drugi strani," pojasnijo na MGTŠ.

Na ministrstvu so svojo odločitev podkrepili z besedami, da je kratkoročno oddajanje postalo komercialni posel in ni več zgolj dodaten vir zaslužka gospodinjstva. Po njihovih podatkih je v letu 2021 delež prenočitev v nastanitvenih obratih za kratkotrajno bivanje znašal 37,6 odstotka vseh prenočitev. "Namen stanovanja je zagotavljanje trajnega bivanja lastnikov ali najemnikov. Množično oddajanje stanovanj v kratkoročni namen turistom na trgu pa povzroča številna neravnovesja, ki jih vidimo tudi v Sloveniji," povedo na MGTŠ.

Kako bo to zgledalo v praksi?

Predlog sprememb v okviru novega Zakona o gostinstvu še ni javen. Ker je vanj vključenih več drugih resorjev in deležnikov, usklajevanja in priprava predvidenih končnih rešitev še vedno potekajo. Po nekaterih napovedih je možno, da ga bodo uvedli že v prihodnjem letu. 

Zna se zgoditi, da bi bilo od takrat dalje onemogočeno oddajanje drugih lastniških stanovanj oziroma bi bilo oddajanje omejeno na primarno stanovanje, torej na stanovanje prebivališča ponudnika. Tako bi lahko stanovanje lastniki oddajali takrat, ko bi šli na dopust. Obenem naj bi se občutno omejilo tudi petmesečno poenostavljeno sobodajalstvo, poročajo Finance.

V igri je tudi ideja, da bi se določila območja, kjer ne bi bilo možno oddajati nepremičnin. Tako bi lahko denimo Mestna občina Ljubljana odredila, da je oddajanje možno le v strogem centru mesta, ne pa v Šiški ali za Bežigradom. Taka prepoved sicer zniža konkurenco hotelirjem, a obenem zniža tudi zaslužek drugih dejavnosti v kraju, menijo strokovnjaki.

Foto: Profimedia Ljubljana Veljala bi izjema, in sicer za podjetja, ki bi lahko oddajala nepremičnine v primeru, če bi bile te v objektu s poslovno namembnostjo. To pomeni, da bi morala podjetja spremeniti namembnost stanovanj v poslovni prostor.

Vprašali smo To je po mnenju direktorice Turizma Ljubljana najlepši kotiček v mestu

Kaj bi se zgodilo z manjšimi kraji?

S spremembo zakona bi na moči pridobile predvsem občine, ki si že sedaj želijo večja pooblastila za samoupravne lokalne skupnosti pri urejanju področja kratkoročnih najemov. Na ta način bi lokalne skupnosti izdajale soglasja za oddajo nepremičnin, s katerim bi lahko sobodajalec nepremičnino vpisal v register. Brez tega oglaševanje v prihodnosti ne bo več mogoče. 

Če bi se vseeno odločili za oddajo stanovanja, bi to zanje pomenil mučen in predvsem dolg proces. Pred prejemom soglasja vseh sosedov v bloku ter spremeniti namembnost stanovanja v poslovni prostor, bi morali odpreti tudi s. p. ali d. o. o. in se registrirati za oddajanje nastanitvenih zmogljivosti turistom. Če pa bi želeli oddajati le del stanovanja, bi za to potrebovali soglasje vseh bližnjih sosedov ter soglasje etažnih lastnikov, ki imajo skupaj v lasti vsaj tri četrtine površine bloka.

Foto: Profimedia Kranjska Gora Pri tem se mnogi sprašujejo, ali ne bi prepoved tovrstnih platform vplivala na manjše turistične kraje, ki drugih nastanitvenih dejavnosti morda nimajo. Obisk turistov bi se v teh krajih utegnil krepko zmanjšati, kar bi zanje lahko prineslo hude posledice.

Nekateri so se obregnili tudi ob manjše možnosti t. i. domačega lokalnega doživetja, povezanega s prenočitvijo v stanovanjih pri zasebnikih. Večina turistov bi po novem zakonu namreč prenočevala v hotelih ali apartmajskih kompleksih, kjer je doživetje povsem drugačno kot pri zasebnikih. Zna se zgoditi, da bi turisti zaradi tega spremenili tudi ciljne destinacije in se namenili tja, kjer bo taka ponudba na voljo.

če potujete To so evropska mesta, ki se jim obeta turistična katastrofa!

dezurni@styria-media.si