Hrvaška je v schengensko območje vstopila s 1. januarjem 2023, a čeprav so policisti na slovensko-hrvaški oziroma kopenski meji odpravili nadzor državne meje, preko mejnih prehodov pa je omogočen prost pretok prometa, morske in zračne meje kot zunanje schengenske meje ostajajo do 26. marca 2023.
Nato pa bodo v veljavo stopile številne spremembe tudi na tem področju.
Rekreacijskim plovilom se že od 1. januarja ne bo več treba odjaviti v Sloveniji in prijaviti na Hrvaškem ob plutju iz slovenskega v hrvaško teritorialno morje oziroma notranje morske vode, kot je bilo v veljavi do konca prejšnjega leta.
Policijskih kontrol pri prehodu iz ene države v drugo pa od 26. marca ne bodo več deležne niti potniške ter tovorne ladje, pojasnjuje dr. Patrick Vlačič, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet.
To pomeni, nadaljuje Vlačič, da lahko po novem z jadrnico odplujete na jug brez prijavljanja v lukah, a po prehodu meje velja hrvaški režim glede vseh vprašanj, povezanih s plovbo – denimo zahteve za seznam oseb na plovilu, vinjete …
Hrvaška razsodbe sodišča še vedno ne upošteva
Najbrž največje mejno vprašanje, na katerega je načeloma odgovoril arbitražni sporazum, je sicer prav na območju Piranskega zaliva na skrajnem jugozahodnem delu meje.
Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem.
A hrvaška stran je že julija 2015 enostransko razglasila, da izstopa iz postopka, tudi po izreku razsodbe Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu pa vse od takrat v javnosti zagovarjajo stališče, da arbitraža zanje "ne obstaja".
Pred vstopom naše južne sosede v schengensko območje sta tako obe državi pripravili vsaka svojo enostransko izjavo glede veljavnosti arbitraže.
"Slovenija poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča, Hrvaška zatrjuje, da jo ne obvezuje. V mednarodnem pravu velja, da so podobni pridržki oziroma rezerve sicer izraz suverenosti pogodbenih držav, a sta oslabljeni integralnost in avtoriteta pogodbe, h kateri so dane rezerve. V konkretnem primeru gre predvsem za preventivni politični potezi, da se javnost in predvsem volivce opozori na ločnico med schengenskim režimom in arbitražno razmejitveno odločbo, pri kateri ena država še naprej vztraja, druga pa je ne priznava," pojasnjuje dr. Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
Zakaj torej ni Slovenija z vetom nasprotovala vključitvi Hrvaške v schengen? Pavliha ocenjuje, da bi sicer lahko, a bi bila takšna gesta škodljiva, tako zaradi politične reakcije Evropske komisije, preostalih držav članic in širše mednarodne skupnosti, kakor zaradi prometne (ne)pretočnosti med obema državama, ki je zlasti med turistično sezono katastrofalna.
Večkrat smo zapravili svojo priložnost
"Svojo relativno močnejšo pogajalsko pozicijo glede meje smo že zdavnaj in večkrat zapravili, denimo po drugi svetovni vojni, ob osamosvojitvi obeh držav, med pogajanji za včlanitev Hrvaške v Evropsko unijo, ko bi lahko vztrajali pri predhodni rešitvi kopenske in morske meje, pri usklajevanju končnega besedila sporazuma o arbitraži, iz katerega je v končni verziji izpadlo načelo pravičnosti (ex aequo et bono) ali iskanju boljšega načina reševanja spora, na primer pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, seveda z dogovorom o uporabi načela pravičnosti. Za nameček smo medtem prejeli zaušnico od Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, kar nas je dokončno postavilo v podrejen položaj," pravi sogovornik.
Zdaj nam po njegovih besedah ne preostane nič drugega, kot da arbitražno razsodbo postopoma in vsaj delno, korak za korakom uveljavljamo sporazumno s Hrvaško in pri tem iščemo vzajemne, lahko tudi originalne rešitve.
Vrteli smo se v začaranem krogu, ki je razjedal medsosedske odnose
"Nigerija in Kamerun sta denimo potrebovala deset let, da sta implementirala sodbo Meddržavnega sodišča glede morske in kopenske razmejitve, nekatere države še mnogo dlje. Sporazum je običajno dober za obe stranki, če izhaja iz skupnih interesov, namesto enostranskih. Učinkovita pogajanja morajo biti namreč interesna in ne pozicijska, kar je bila v preteklosti predolgo slaba navada obeh držav, zato smo se vrteli v začaranem krogu, ki je razjedal medsosedske odnose," meni Pavliha.
Evropska unija sicer spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami, spominja profesor s Fakultete za pomorstvo in promet – v Pogodbi o Evropski uniji je tudi izrecno zapisano načelo lojalnega sodelovanja, na podlagi katerega se Unija in njene članice medsebojno spoštujejo in pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz primarnega evropskega prava. "Dogovori med članicami, ki upoštevajo temeljne vrednote EU kot je recimo spoštovanje pravne države, bi morali biti torej povsem običajni, a jih je žal premalo," sklene Pavliha.
Vse ribe in morski sadeži ob vzhodni obali so hrvaški, plujejo povsod do Lazaret bloka .... bognedaj, če kdo "naš" …
Če bi bila arbitražna odločba zavezujoča za obe strani,bi mednarodna skupnost zahtevala od hrčkov,da jo priznajo,vendar se slovenceljni še kako …