Zadnje izdihljaje poletja smo na začetku septembra izkoristili za obisk najbolj zelenega Jonskega otoka – otoka Krf. Ime otoka Kerkyra ali Korkyra je povezano z grško mitologijo. Mit pravi, da se je bog morja Pozejdon zaljubil v lepo nimfo Korkyro, hčerko rečnega boga Azopa in rečne nimfe Metope, ter jo ugrabil. Odpeljal jo je na dotlej neznan otok in ga z navdušenjem poimenoval po svoji ženi – Korkyra, kar se je postopoma preoblikovalo v Kerkyra. S Korkyro je dobil sina Fajaksa, po katerem se prebivalci otoka imenujejo Fajaki.
Vremenska napoved je bila obetavna; približno 30 °C, z izjemo prvih dveh dni izmed sedmih . Z nizkocenovcem smo poleteli iz osrednjega hrvaškega letališča v Zagrebu, ki je s svojimi številnimi povezavami verjetno "pobožna želja" marsikaterega Slovenca. Po približno uri in pol (čeprav je ura kazala le polurni let, Grčija je namreč uro pred nami) smo pristali v glavnem mestu otoka – mestu Krf. Prednost tamkajšnjega letališča je, da se nahaja zgolj petnajst minut iz središča, avtobusne linije pa so redne. Za posamezno vožnjo je treba odšteti 1,7 evra.
Dan smo začeli z raziskovanjem glavnega mesta, poznanem tudi kot Kastropolis (mesto trdnjav), ki v sebi skriva marsikatero znamenitost. Mesto otoka ima izjemno lepo ohranjeno staro mestno jedro, ki je od leta 2007 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Stara in nova trdnjava, osrednji trg Esplanade, kraljeva palača z Muzejem azijske umetnosti, kip Gorgone s kačami v laseh v Arheološkem muzeju, cerkev Sv. Spiridona z edinstvenimi stropnimi poslikavami ter sprehod skozi ozko tlakovane ulice z gracioznimi stopnišči in obokanimi prehodi, omogočajo, da se v mestu lahko zadržite vsaj en dan.
Če vam ob tem postane vroče, se lahko odpravite na plažo Faliraki, kjer lahko na desni strani občudujete starodavno trdnjavo, pred seboj pa se vam odpira pogled na najvišji vrh otoka – Pantokrator (906 m). Slednjega smo naslednji dan tudi obiskali in ni nam bilo žal, saj je bil razgled na bližnjo Albanijo in celinsko Grčijo fenomenalen. Ob jasnem vremenu se z njegovega vrha vidi vse do Italije. Pogrešali smo le pot za pohodnike, saj smo se morali vzpenjati po asfaltu. Morda pa pešpoti le nismo našli ... Na vrhu pobočja je istoimenski samostan iz leta 1347, ki pa je danes prazen.
Težko je bilo verjeti, da so mesec nazaj tu divjali požari. Na to je spominjala opustošena pokrajina, ki smo jo opazovali z vrha in je dajala vtis, da smo na Marsu. Zanimivo je bilo to, da se je v času našega obiska na otoku odvijala nevihta Daniel in povzročila poplave. Težave so bile predvsem v glavnem mestu, zaradi česar so bili prvi dan odpovedani tudi nekateri leti. Še bolj ironičen pa je bil naš neuspešen izlet do slapu Nimf, kjer so nas, čeprav je takrat dežavalo, na koncu pričakale (nič manj veličastne) suhe stene.
Ob vznožju Pantokratorja se nahaja stara vasica Peritija, najstarejša vas na otoku, ki pa je skoraj popolnoma opuščena. V njej še vedno najdemo nekaj redkih domačinov, ki posedajo v vaških tavernah ter opazujejo ovce med drevesi fig in češenj. Prostora za okrepčilo s tradicionalno grško hrano tam ni težko najti. Ko smo si privoščili požirek grške kave, nam je lastnik Kosta ponosno razkril, da so pretekli mesec pri njem snemali prizor tretjega dela Mamma mie.
Nedaleč od mesta Krf na hribu stoji še ena najbolj priljubljenih destinacij Krfa – sanjska palača Achilleion, posvečena starogrškemu junaku Ahilu. Zgraditi jo je dala avstrijska cesarica in madžarska kraljica Elizabeta Bavarska. Idilični park s kipi mitskih likov in veličasten razgled ter razkošna notranjost, kjer je mogoče občudovati tudi nekaj Sissine lastnine, so pravo doživetje.
Za vse zaljubljence je zanimiv tudi kanal ljubezni pri mestu Sidari. Legenda pravi, da par, ki preplava kanal, ostane skupaj za vedno. Medtem pa tisti, ki iščejo ljubezen, plavajo skozi kanal v upanju, da kmalu najdejo svojo sorodno dušo. Kanala ljubezni zato resnično ne gre zamuditi.
Za konec dodajamo še Krfu bližnja otoka Paxos in Antipaxos. Po legendi sta bila nekoč del Krfa, vendar jih je bog morja Pozejdon ločil s trčenjem, zato da je imel mirno mesto za počitek. Na zahodni obali otoka Paxos se nahajajo čudovite modre jame, ki naj bi predstavljale mitsko palačo boga morja Pozejdona in so prava paša za oči. Spisek znamenitosti bi lahko bil še precej daljši, zato vam predlagamo, da ga ob naslednjem obisku dopolnite sami.
dezurni@styria-media.si
Ava ti si to vse videla?? V prospektih ja...Borova šuma v 80% hrvaške ni ob morju. Primerjat hrvaško z omenjenimi …
Treba na vecerjo v taverno Tripa, kamor zahajal Onassis, Sofia Loren in drugi slavni. Bili tam in se naplesali in …
Je pa morje na tem otoku povsod cisto, nikjer smeti, saj ko prisli na eno plazo, mi ena iz skupine …