Ko Evropo v dopustniških dneh množično obiskujejo turisti z vseh koncev sveta, se ta bori z velikim problemom. Evropa namreč od današnjega Dneva odvisnosti brez rib ostaja brez domačih zalog rib in je odvisna od uvoza ribiških izdelkov. Omenjeni dan odvisnosti od rib je v primerjavi z letom 2000, nastopil mesec dni prej. Če gremo še globlje v preteklost in situacijo primerjamo s stanjem izpred 30 let, smo lahko zaskrbljeni, saj je imela Evropa takrat dovolj lastnih rib do septembra ali celo oktobra.

Foto: Janez Mužič ribe Evropejci smo veliki potratniki rib, saj jih uživamo veliko več rib, kot jih nalovimo ali vzgojimo v domačih vodah. Več kot polovica naše letne potrošnje prihaja iz tujine, od tega polovica iz držav v razvoju. Po ocenah Evropske komisije je 41 odstotkov ribjih zalog prelovljenih, v Sredozemlju ta številka znaša 88 odstotkov. Poleg tega prekomerni ulov vpliva na države v razvoju, kjer je ogrožen obstoj 800 milijonov ljudi.

Ribe, ki so na Jadranu najbolj ogrožene so t. i. pridnene vrste rib, ki živijo in se hranijo blizu morskega dna. Med te vrste sodijo škarpene, orada, brancin, mol, morski list, salpa ... Edina vrsta, ki je v Jadranu stabilna, je mala plava riba, na primer sardele in inčuni. Med najbolj ogrožene ribe sodijo tudi morski psi in "raže."  Čeprav se jih ne lovi načrtno, se v mreže ulovijo zaradi neselektivnega ribolova in končajo kot prilov.

Slovenija pod evropskim povprečjem, vendar odvisna od uvoza

Povprečno vsak Evropejec na letni ravni zaužije 22,7 kilograma rib. Največ rib na prebivalca pojedo na Portugalskem (55,3 kg), sledi ji Španija (46,2 kg), Litvi (44,7 kg), nato Francija (24,4 kg) in Švedska (33,2 kg).

Tako Slovenija (Slovenec povprečno poje 10,8 kilograma rib na leto) kot tudi Hrvaške, kjer si prebivalec povprečno privošči 18,4 kilograma ribjih izdelkov na leto, sta pod evropskim povprečjem.

Nižja potrošnja pomeni tudi lažje zagotavljanje potreb iz domačih virov, zato so Hrvaška, Nizozemska, Estonija in Irska edine države, ki imajo dovolj lastnih rib oziroma lahko zadovoljijo lastno potrošnjo in se smatrajo za avtonomne.

Večina evropskih držav, kamor sodi tudi naša država, pa je, da bi zadostila svojim potrebam, odvisna od ribjega uvoza. Polsedično tudi v teh državah z večjo odvisnostjo od uvoza Dan odvisnosti od rib, pride hitreje. Slovenija je svoje zaloge tako porabila že 15. februarja, najhitrejši Dan odvisnosti od rib pa so 17. januarja obeležili v Avstriji, sledijo ji Slovaška (18. februar), Romunija (29. februar), Belgija (22. februar), Italija (6. apri), Portugalska (5. maj), Nemčija (4. maj) in Španija (26. maj) …

Na WWF svetujejo, naj potrošniki izbirajo trajnostne ribiške proizvode

Foto: Profimedia krompirček in ribe fish and chips Številni Slovenci v poletnih dnevi dopstujejo na Hrvaškem in uživajo v morskih specialitetah. "Čeprav Hrvaška zadovoljuje svoje domače potrebe, moramo situacijo gledati z globalne perspektive. Stanje se lahko zelo hitro spremeni. Morja in oceani so pod velikim pritiskom in prenehati moramo s prekomernim izlovom, če še želimo jesti ribe in se izogniti neželenim posledicam praznih morij," je jasen Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo in vodja morskega programa pri WWF Adria.  

Katarina Trstenjak iz WWF Adria pa nam je dejala, "naj potrošniki oziroma turisti na tržnicah izbirajo ribo, ki je dovolj velika, da izbirajo različne vrste rib, in da preberejo deklaracijo. Hkrati pa, naj potrošnik jemlje ribo kot delikateso in ima v mislih, da tudi na morju riba ni za vsak dan na krožniku."

Tiskovna konferenca Hrvaška: Turizem je pred kolapsom

WWF je sicer ena največjih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Njihovo poslanstvo je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe.

Čeprav so se nekatere ribje zaloge stabilizirale, zahvaljujoč ukrepom v kontekstu skupne ribiške politike, še naprej ostaja samozadostnost Evrope premajhna in prekomerni izlov prevelik, pišejo na WWF. Zato svetujejo, naj potrošniki izbirajo trajnostne ribiške proizvode, saj "boste na ta način pomagali morjem in oceanom ter omogočili obnovo ribjih staležev. Prav tako boste olajšali življenje ljudem po svetu, ki so odvisni od rib kot vir hrane in dohodka." 

Trstenjakova je na naše vprašanje, če se bo ribji primanjkljaj opazil tudi na turizmu, odvrnila: "Kar se pa tiče vpliva na turizem, vam sicer z gotovostjo za Slovenijo ne morem povedati, vem pa, da tudi na Hrvaškem tekom sezone ribe uvažajo. Tako je večina lignjev uvoženih, veliko rib v restavracijah prihaja iz ribogojnic, sveže ribe pa uvažamo tudi z letali iz Zahodne Afrike." 

Popotnik Tako visoke so cene dovolilnic