Če so se nekoč ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom, je dandanes to prej izjema kot pravilo. Avtomobil je postal osrednji potovalni način, z njim pa se obiskovalci gora nemalokrat pripeljejo do najvišjega možnega izhodišča. Ker je z vidika varovanja okolja to problematično, saj s tem obremenjujemo občutljivo gorsko pokrajino, povečujemo potrebe po izgradnji parkirišč in cestne infrastrukture ter za seboj puščamo ogljični odtis, številne gorske občine po Sloveniji uvajajo ukrepe za zmanjševanje pritiska prometa na okolje.
Poleg uvedbe parkirnin je ena od rešitev tudi večja uporaba javnega prevoza, ki pa zaradi premajhne pogostosti voženj, dolgih potovalnih časov, slabe dostopnosti informacij in drugih kazalnikov kakovosti v Sloveniji ni na najboljšem glasu. To v marsičem drži, vendar pa sistem ni tako slab, da ne bi bil uporaben vsaj za določene poti, so prepričani na inštitutu ZRC SAZU.
Kot so poudarili na spletni strani, je bil javni promet v zadnjih letih deležen nekaterih izboljšav, kot so hitre avtobusne linije med večjimi regionalnimi središči, cenovne ugodnosti in vzpostavitev državnega voznorednega iskalnika. "Obenem se državne in lokalne oblasti vedno bolj zavedajo neželenih učinkov, ki jih prinaša avtomobilski promet, in spodbujajo obiskovanje gora na trajnosten način," še pišejo.
Omeniti velja tudi vedno bolj ugodne cene javnega prevoza, zlasti ob koncih tedna in praznikih, ko imajo uporabniki kar 75-odstotni popust na vožnjo z vlakom ali avtobusom, na voljo pa so tudi družinske vozovnice.
Zasnovali 40 trajnostnih izletov
Na ZRC SAZU se zavedajo, da je ne glede na okoljske in individualne koristi ter postopno izboljšanje ponudbe javnega prevoza načrtovanje poti z avtobusom, vlakom ali drugimi trajnostnimi potovalnimi načini zahtevnejše v primerjavi z načrtovanjem poti z lastnim avtomobilom. Zato so v okviru projekta CARE4CLIMATE na pobudo Planinske zveze Slovenije "Peš iz dolin do višin" zasnovali 40 izletov, ki ne zahtevajo vračanja na izhodišče in jih je tako mogoče izvesti zgolj z javnim prevozom.
Izleti so razmeroma enakomerno razporejeni po Sloveniji in so primerni za poldnevni ali celodnevni obisk vsak dan v tednu. Izhodišče posameznega izleta je vedno postajališče javnega prevoza, kjer je v jutranjem ali dopoldanskem času vsak dan, vključno z vikendi in prazniki, vsaj en prihod vlaka ali avtobusa iz bližnjega regionalnega središča. Poti razen redkih izjem potekajo po označenih planinskih poteh čez doživljajsko bogate predele, polne naravnih in kulturnih znamenitosti, čez razgledne vrhove in mimo planinskih koč, kjer se lahko obiskovalci spočijejo in okrepčajo.
Po obisku vrha ali koče pa se trasa ne vrne na izhodišče, temveč nadaljuje v drugo smer, kar v primeru obiska z lastnim vozilom ne bi bilo mogoče. Posamezen izlet se konča na drugem postajališču javnega prevoza, kjer je tudi popoldne ali proti večeru vsaj en prihod vlaka ali avtobusa, ki pelje do bližnjega regionalnega središča.
Teh 40 izletov predstavljajo v obliki spletne aplikacije "V hribe z javnim prevozom". Aplikacija ima številne funkcionalnosti, ki so namenjene tako načrtovanju izletov kot njihovi izvedbi. Ob kliku na vsak izlet se odpre pojavno okno s ključnimi informacijami: osnovnim itinerarjem, okvirnim časom hoje, zahtevnostjo poti, literaturo Planinske založbe, izhodiščnim in končnim postajališčem javnega prevoza, dodatnimi informacijami o poti v aplikaciji maPZS in morebitnimi opombami. Dodane so tudi povezave do postajališč v državnem voznorednem iskalniku. V enem izmed zavihkov v aplikaciji je tudi filter, ki nam pomaga izbrati izlet glede na želene značilnosti. Izlete si lahko ogledate v spodnji aplikaciji.
dezurni@styria-media.si