V približno uri in pol, kolikor smo si vzeli časa za intervju na letalski bazi Slovenske vojske in policije na letališču Brnik, so od tam poleteli oziroma tja pristali štirje helikopterji. Čeprav je glavna poletna sezona mimo, lepo vreme v slovenske gore še vedno privabi številne, različno opremljene in pripravljene pohodnike.
Prav na dan našega intervjuja je policija zaključila obsežno in zahtevno preiskavo letošnje gorske nesreče na območju Male Mojstrovke, v kateri so bili na tečaju varne hoje hudo ranjeni trije gorniki. Prvič v samostojni Sloveniji se je zgodilo, da je policija zaradi neodgovornega vodenja v hribe spisala kazensko ovadbo, in to zoper eno fizično ter eno pravno osebo.
Predsednik je na zvezi že vrsto let in z zaskrbljenostjo opaža, da je gorskih nesreč pri nas vsako leto več. Ocenjuje, da bo tudi letošnja sezona rekordna. Čeprav sta bila pomlad in poletje izjemno deževna, se je sezona z lepimi dnevi namreč podaljšala.
Gorska reševalca omenita, da se je profil posameznikov, ki zahajajo v slovenske gore, spremenil. Če so bili v preteklosti to pretežno gorniki in alpinisti, je danes množica pohodnikov bolj raznolika. Veliko je tujih turistov, ki se ne glede na vreme in stopnjo svoje fizične pripravljenosti podajo v hribe. S tem se je spremenil tudi trend, tako da je več kot polovica takih, ki jih rešujejo, nepoškodovanih.
"Veliko jih na določeni točki omaga. Ponavadi je to med spustom, ko si ne upajo ne naprej ne nazaj. Manj je lastne presoje in odgovornosti. Vsak se zanaša le na to, da ga bo v primeru nesreče nekdo prišel iskat. Pohodniki pogosto precenijo svoje sposobnosti in se odpravijo na cilje, ki glede na vremenske pogoje niso vselej primerni," razlaga Dolinar.
Rešitev plačljivo gorsko reševanje?
Na terenu vidita in doživita ogromno, a občutka jeze zaradi neodgovornega početja ponesrečencev ne doživljata: "Težko je presoditi, kdaj je nekdo v stiski in te resnično potrebuje. Tudi če je nepoškodovan, je boljše, da ga spravimo v dolino. Morda bi morali sicer kasneje, kakih 200 metrov nižje pobirati truplo."
Nekateri gorski reševalci zaradi dogodkov s terena potrebujejo psihološko pomoč. Pogosto pomaga že pogovor z drugim gorskim reševalcem, ki doživlja podobno. Občasno se zgodi, da določeni pripravniki kljub urjenju ne zdržijo dolgo, saj jih dogodki preveč pretresejo. A kot zagotovita sogovornika, se z leti in izkušnjami utrdijo.
"Ko poteka akcija, te poganja adrenalin in si stoodstotno osredotočen le na dogajanje. Včasih je težje po akciji, ko si izmučen. Lahko si bil v pogonu 12 ur ali več, pa ne moreš vedno zaspati," slabo stran "poklica" predstavi Dolinar. Z žalostjo pove, da so se v preteklosti na terenu že morali posloviti od svojih sodelavcev. Kljub temu sogovornika nista vraževerna in se pred odhodom na teren ne poslužujeta določenega rituala.
Določeni (bizarni) primeri jima ostanejo v spominu še dolgo. Kot enega izmed teh predsednik GRSZ izpostavi primer iz letošnje poletne sezone, ko je bil v Sloveniji že napovedan rdeči alarm. Kljub opozorilom vremenoslovcev se je nizozemski planinec odločil, da se bo po zahtevni poti povzpel na Prisojnik. Zvečer so Slovenijo že zajele hude nevihte. Zato so morali gorski reševalci, ko jih je poklical na pomoč, počakati, da so se nevihte umirile. Do njega so uspeli priti šele ob enih ponoči in ga nato dobršen del zgodnjega jutra spravljali v dolino.
"Čisto premočeni so ob 6. uri zjutraj prispeli do Bovca. Dva izmed ekipe reševalcev, ki sta po naporni noči odšla na kavo, sta opazila, da taisti Nizozemec štopa nazaj proti Trenti. Kljub poplavam in alarmantnem stanju po celi Sloveniji je želel še isti dan ponovno poskusiti. Bovški reševalci so poklicali v bližnje koče in ga našli v koči na Kriških podih, ki se nahajajo nad 2000 metri nadmorske višine. Oskrbnik koče ga je uspel zadržati in mu zabičal, da v takih pogojih nima nikamor za hodit," se primera spomni Dolinar in ob tem zmaje z glavo.
Možno rešitev za tovrstne primere vidi v tem, da bi po vzoru iz tujine reševanje v gorah postalo plačljivo in bi se morali za obiskovanje naših gora zavarovati. Vendar bi morali najti tako rešitev, da se situacija za slovenske davkoplačevalce ne bi nič spremenila, saj se že sedaj finance za gorsko reševanje pridobiva iz davkoplačevalskega denarja. Veseli pa ju, da so se z Upravo za zaščito in reševanje uspeli dogovoriti o povišanju normativa o številu gorskih reševalcev iz 430 na 600, kar je bilo glede na potrebe nujno.
dezurni@styria-media.si
pa saj je vse pri nas dovoljeno, samo da turisti prihajajo in da si klan sobodajalcev polni žepe. ko pa …
Plačljivo bo takrat, ko bodo vsi Slovenci imeli škrbaste zobe!
Rešitev, plačljivo gorsko reševanje??? Kaj pa drugega, bomo davkoplačevalci v nedogled plačevali neumnosti nekaterih idiotov v gorah????? Zakon napisat po …