V Društvu za varstvo okolja Bled že dlje časa razmišljajo o večji in strokovnejši zaščiti blejske narave ter krajinskih in kulturnih posebnosti območja. Zato predlagajo ustanovitev Krajinskega parka Blejski kot, medtem ko na občini menijo, da to ni potrebno in se Bled že sedaj razvija v skladu s trajnostnimi smernicami.

V Društvu za varstvo okolja Bled so prepričani, da bi si zelena destinacija zaslužila strokovno in celostno obravnavo prostora, ne v smislu preprečevanja razvoja, novogradenj in še česa, ampak dejanskega zelenega razvoja Blejskega kota z vsemi vsebinami naravovarstva, turizma, kmetijstva, obrti in gospodarstva.

Kot pravi tajnik Društva Miha Žvan, bi s povezavo območja občin Bled in Gorje do sotočja obeh Sav v Krajinski park Blejski kot dobili lep podaljšek Triglavskega narodnega parka. To območje namreč obsega okoli 70 naravnih vrednot in poleg tega še okoli 40 jam in okoli 300 primerov kulturne dediščine.

Več kot dve tretjini blejske občine je dejansko že pod takšno ali drugačno zaščito, z vzpostavitvijo parka pa bi se pregled in nadzor nad območjem poenotila. Pridobili bi boljši nadzor nad naravnimi vrednotami, kar je zlasti v poletnem času ob izjemnih turističnih sezona nuja, saj lahko nepoznavanje vodi do uničevanja narave, meni Žvan.

Za krajinski park bi skrbel poseben zavod, v katerem bi bili zaposleni tudi naravovarstveni nadzorniki. "Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo zagotoviti varovanje narave tudi izven zavarovanih območij, ampak tega še vedno ni in ne vemo, kdaj bo," je še enega od izzivov, ki bi ga rešili s krajinskim parkom, navedel Žvan.

"Gre za kompleksno zadevo"

Vprašanje pa je, kako realna je ustanovitev krajinskega parka. "Ideja je zagotovo lepa in poštena, ampak precej težko izvedljiva," meni blejski župan Janez Fajfar in dodaja, da gre za zelo kompleksno zadevo, ki prinaša ogromno dela. Treba bi bilo določiti, natanko katero območje bi bilo zaščiteno in kako, kar pa je "ob neskončnih interesih z vseh strani, zelo težka naloga", pojasnjuje Fajfar.

Foto: Profimedia Bled Blejski grad Prepričan je, da bi vzpostavitev zaščitenega območja s seboj prinesla vrsto omejitev in veliko angažmaja ter nič prihodkov. Žvan pa pojasnjuje, da ima Bled že sedaj dober prostorski načrt, ki upošteva naravne in kulturne značilnosti, zato zaščita prostora kakšnih bistvenih dodatnih omejitev ne bi prinesla. Poleg tega bi lahko lastnikom zemljišč namenili odškodnino za zmanjšano rabo zemljišč.

"Občini Bled ne more nihče ne očitati, da ne skrbi za okolje. To je naša prioriteta, saj smo zelena občina in prisegamo na trajnostni razvoj," poudarja Fajfar, ki ne vidi razloga, da bi imeli še eno dodatno institucijo, ki bi se ukvarjala s tem. Osebno tako zaenkrat ne vidi možnosti, da bi ustanovili krajinski park, saj imajo, kot pravi, pomembnejše naloge.

Tudi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj izpostavlja, da na Bledu že vodijo politiko zelenega razvoja v želji, da okolje ohranijo v čim boljše stanju za naslednje generacije. Opozarja pa še na nekatere nujne ukrepe, ki bi prispevali k izboljšanju okolja. Prvi je denimo omejitev hranjenja rib za ribolov, ki slabša kakovost jezerske vode.