Slovenija s svojo izjemno naravno in kulturno raznolikostjo že leta navdušuje turiste, ki dežele na sončni strani Alp kar ne morejo prehvaliti. Čeprav si večina ogleda le njene najbolj znane turistične znamenitosti, jo določeni obiščejo tudi zaradi relativno novega turističnega produkta. Kot prvi na svetu smo razvili in certificirali inovativno turistično vejo, imenovano apiturizem. Ta vključuje kombinacijo turizma in čebelarstva. 

prekrasno Poznate ta biser slovenske naravne dediščine?

Foto: Profimedia čebelarstvo

Trenutno je v Sloveniji certificiranih 45 ponudnikov apiturističnih storitev. Edini na svetu se lahko pohvalimo tudi s čebelarsko turističnimi vodniki. Teh je trenutno 33, od katerih jih aktivno vodi 5. Slovenija ima ravno zaradi edinstvenih naravnih danosti odlično priložnost, da postane vodilna sila v apiturizmu. 

Bi vedeli? Tako prepoznate pravi slovenski med

Čeprav bi lahko bil apiturizem paradni konj slovenskega turizma, se mora za ta naziv še potruditi, meni čebelarska turistična vodnica Dominika Koritnik Trepel. "Največji problem Slovenije je predvsem neuspešno povezovanje med deležniki. Ne vem, ali je težava v tem, da se ne znamo, ne utegnemo ali se morda le nočemo povezovati. Na trenutke je velika ovira tudi naša sicer izjemna čebelarska tradicija. Ta ne bi smela strmeti k temu, da ostane nespremenljiva, kot je bila še pred 200 leti. Morala bi se vsaj nekoliko prilagoditi duhu in potrebam sodobnega časa. Na področju čebelarstva dostikrat starejši posamezniki z ogromno znanja in izkušnjami na žalost niso ravno najbolj naklonjeni pozitivnim spremembam," razlaga ena izmed najbolj prodornih predstavnic tega področja. Prizadeva si za večjo profesionalizacijo apiturizma v Sloveniji.

Foto: Robert kokol Dominika Koritnik Trepel Ponudba je ta čas razpršena in večinoma sloni na aspiracijah posameznikov. Zatakne se predvsem pri pridobivanju sredstev s strani občin in države, ki bi to vejo turizma povzdignile na višjo raven. Poleg Slovenije sta na tem področju močni tudi Srbija in Romunija, ki pa apiturizma nimata certificiranega. Tega dejstva po besedah sogovornice v Sloveniji ne izkoriščamo dovolj. 

"Slovenska turistična organizacija občasno nekaj pozornosti res nameni promociji, s tem pa se zgodba tudi zaključi. Država sredstev v to sekcijo ne namenja, vse sloni na prizadevanjih posameznikov, ki pa so pri promociji finančno omejeni," problematiko omenjene turistične veje oriše turistična vodnica.

direktor Turistične zveze "Turistični objekti se zapirajo, v nekaterih krajih celo gostiln ni več"

Prostor za napredek je tako precejšen. Pohvale bi lahko bil deležen državni projekt Hiša kranjske čebelice v Višnji Gori, kjer je med drugim na interaktiven način predstavljena zgodba slovenske avtohotne čebele. 

Pa se Slovenci sploh zavedamo pomena čebel in ohranjanja čebelarske tradicije v Sloveniji? "Se ali pa tudi ne. Vmesne možnosti ni. Med vsem pompom okoli čebel smo dobili številne nove čebelarje, ki bi bili to radi le zato, ker gre modno muho. Treba pa se je zavedati, da je čebelarjenje strašno velika odgovornost, saj si že na začetku z vidika ekonomskega profita obsojen na propad. Čebele so živa bitja, ki so podvržene različnim boleznim, zato je treba poskrbeti za njihovo zdrave in preprečiti širjenje bolezni. Čebelarstvo je izjemno kompleksna dejavnost, ki se je je treba lotiti pravilno. Čebela je divja žival in lahko v primeru slabih pogojev odleti drugam. Morda smo v določenem pogledu k čebelarjenju pristopili preveč romantično," meni Koritnik Trepel.

Foto: Profimedia čebelarstvo

prečudovito Neverjetno, tudi to ponuja Slovenija!

Največ gostov z Balkana

Zanimanje za to obliko turizma je veliko. Izkušnje kažejo, da največ apiturističnih gostov pride s področja nekdanje Jugoslavije, kjer je tradicija čebelarstva prav tako močna. Veliko je tudi gostov iz sosednje Avstrije ter Italije in bližnje Nemčije. Pogosto pa znanje s področja dela z AŽ-panji želijo pridobiti tudi Američani.

Foto: Dominika Koritnik Trepel apiturizem Goste najbolj zanima predstavitev vzreje čebel in matic, kjer Slovenci v svetovnem merilu izstopamo. Zelo zaželeni so predvsem obiski klasičnih slovenskih čebelnjakov z AŽ panji – glavne tehnološke posebnosti čebelarjenja v Sloveniji. Na veljavi in priljubljenosti pridobivajo tudi urbane čebelje poti, ki jih v Sloveniji poznamo že šest. Poleg najbolj znane v Ljubljani se na Urbani čebelji sprehod lahko obiskovalci odpravijo še v Mariboru, Novem mestu, Mežici, Ribnici in Trebnjem.

pri nas Zanimiv izvir, ki ima tudi zdravilno moč

Za ponudbo te oblike turizma je značilno, da je pretežno narejena po meri in je odvisna od želja ter okvirnega proračuna posameznikov. Temu primerna je visoka cena, ki pa gostov ne odvrne. Največ apiturističnih tur se izvede na Gorenjskem, ki velja za zibelko čebelarstva v Sloveniji, v zadnjem času pa je vse bolj priljubljena tudi Dolenjska. 

Foto: Saša Despot čebelar Pri vsem tem je ključna varnost vseh udeleženih, ki je tudi predpogoj za uspešno izvedbo aktivnosti. Turistična vodnica v šali izpostavi, da je do sedaj čebela na terenu še ni pičila. To poveže z visoko stopnjo varnostne ozaveščenosti apiturističnih ponudnikov, ki se morajo redno udeleževati izobraževanj na to temo.

ideja za izlet Ta slikovita slapova najdemo v sami bližini Ljubljane

Kljub vsem varnostnim protokolom, ki naj bi med drugim vključevali nošnjo zaščitne obleke za obiskovalce, se piki občasno vseeno zgodijo: "Še vedno smo preveč romantični in povsod vidimo le čebelice Maje ter trota Vilija, če malo karikiram. Vselej je treba poskrbeti za varnost gostov. Do velikega problema pride, če so gosti na pike alergični, pa tega sploh ne vedo. Osebno sicer poznam več čebelarjev, ki so alergični na čebele, a lahko z ustreznimi varnostnimi mehanizmi delo nemoteno opravljajo."

dezurni@styria-media.si