Turizem je zagotovo ena od panog, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Kriza, ki pomeni enajstkrat večji šok kot finančna kriza v letih 2008 in 2009, je v slovenskem turizmu povzročila izgubo kar sedem milijonov prenočitev, pravijo v Slovenski turistični organizaciji (STO). Velik upad števila tujih prenočitev so sicer v Sloveniji uspeli ublažiti z močno rastjo števila domačih prenočitev, ki je bila za tretjino višja kot leto prej, a kljub temu se v STO zavedajo, da je treba v slovenskem turizmu že danes treba uvesti spremembe, ki bodo pripomogle k večanju odpornosti ter uspešnosti turizma po krizi.

Okrevanje bo trajalo več let

Tudi Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS), pravi, da so turistične družbe v letu 2020 beležile povprečno 50-odstotni izpad prihodkov, "ponekod pa je ta dosegel tudi 80 odstotkov ali več". Kot pojasnjuje, domače in tuje strokovne napovedi govorijo o večletnem okrevanju. "Najverjetneje se bo slovenski turizem vrnil na obseg poslovanja iz leta 2019, ki je bilo rekordno leto, šele leta 2024," dodaja.

"K rasti števila domačih gostov in njihovih prenočitev so pomembno prispevali turistični boni, vseslovenska motivacijska kampanja Zdaj je čas. Moja Slovenija in privlačna ponudba slovenskega turističnega gospodarstva," pravijo v STO, a dodajajo, da bo okrevanje kljub temu dolgotrajno.

Usmerjeni predvsem na domač in na bližnje trge

Na STO so se, kot pravijo, že takoj po izbruhu pandemije začeli prilagajati novim razmeram in krepiti stik z bližnjimi in domačim trgom. "Takoj po izbruhu pandemije smo zasnovali nacionalno kampanjo Moja Slovenija, ki jo izvajamo s sodelovanjem vseh deležnikov v turizmu. Kampanjo bomo intenzivno in nadgrajeno izvajali tudi v letošnjem letu," obljubljajo. Razvili so virtualne platforme, preko katerih so v letu 2020 skupaj s podjetji vse leto nagovarjali partnerje v različnih državah (organizatorje potovanj, turistične agencije in medije) ter izvedli 75 spletnih poslovnih delavnic in webinarjev za tuje poslovne partnerje, v kratkem pa bodo tujim poslovnim partnerjem zagotavljali tudi spletna izobraževanja (t. i. online treninge).

Lani so sicer izvedli tudi prvo Akademijo za trženje v turizmu s šestimi moduli na temo trajnostnega razvoja, prilagojenega trženja, digitalizacije in drugih aktualnih tematik. Izobraževanja v okviru Akademije za trženje bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu.

Pomoč uspešnih športnikov

Veliko pozornosti posvečajo digitalni promociji in aktivnostim na družbenih omrežjih. Kot pravijo, so na podlagi šest tisoč objav zabeležili blizu pet milijonov interakcij. Sodelovali so tudi s tujimi mediji in vplivneži, jih obveščali preko posebnih novičnikov in zgodb ter jih, ko so omejitve to dopuščale, gostili v Sloveniji. Luki Dončiću in Primožu Rogliču se je kot ambasador slovenskega turizma letos pridružil še Tadej Pogačar, v STO pa krepijo tudi sodelovanje pri velikih in globalno odmevnih športnih dogodkih.

V podporo gospodarstvu in destinacijam pa so v STO v letu 2020 dodatno izvedli javne razpise oz. pozive za sofinanciranje razvojnih in promocijskih aktivnosti, s katerimi bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu.

Slovenija kot Evropska gastronomska regija 2021

Foto: Saša Despot Tomaž Kavčič STO načrtuje tudi pripravo Strategije digitalne transformacije slovenskega turizma 2021-2025. Poudarek bo na predstavitvi Slovenije kot odgovorne in trajnostne, zelene destinacije. Pomemben korak pri nadgradnji trajnostnega razvoja je bil, kot pravijo, v januarju narejen z objavo poziva za pridobitev znaka Slovenia Green Cuisine – tega so pridobili že trije ponudniki, in sicer Gostilna pri Lojzetu - Dvorec Zemono, Restavracija COB, Turistična in ekološka kmetija Pri Baronu.

Letos je Slovenija ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija (ERG) 2021, ki ga je prejela na osnovi jasne vizije  deležnikov za razvoj trajnostne gastronomije, velik premik k prepoznavnosti pa je bil narejen lani s prihodom prepoznavnega gastronomskega vodnika Michelin  v Slovenijo, pravijo v STO.

Stavijo tudi na unikatna doživetja

Z znakom Slovenia Unique Experiences pa v STO vzpodbujajo oblikovanje produktov višje dodane vrednosti ter inovativnih in kreativnih turističnih produktov.

Med takšnimi doživetji so denimo nostalgično popotovanje z legendarnimi starodobniki po istrskih oljčnikih, avantura s kajakom v podzemlju Pece, Spanje na seniku Domačije Firbas, Velenje Underground – gastronomska pustolovščina 160 metrov pod zemljo …

Turisti bodo iskali varne destinacije

Ne le zelena in trajnostna, Slovenija bo morala postati prepoznavna tudi kot varna destinacija. Vedenje turistov se namreč po opažanju STO močno spreminja, ključni vrednoti postajata varnost in zaupanje, zato pričakujejo, da bodo turisti pri izbiri dajali prednost tistim destinacijam, ki niso prenatrpane in omogočajo stik z naravo ter zagotavljajo varna potovanja in oddih.

"Prav na tem področju ima Slovenija dobro izhodišče za okrevanje po pandemiji in vrnitev zaupanja turistov," menijo. Slovenski turizem namreč lahko predstavlja zeleno butično destinacijo za edinstvena doživetja skozi vse leto.

Letos se bodo v STO še intenzivneje usmerili na domači trg, ob ponovnem odprtju meja pa na bližnje evropske trge. Kot prvi bo namreč zaživel t. i. regijski turizem, ki ga definira dostopnost z avtomobilom v radiju 500 kilometrov. Usmerili se bodo tudi na trge, s katerimi bo imela Slovenija vzpostavljene letalske povezave.

Tudi tujci se že zanimajo za počitnice v Sloveniji

"Naši člani že beležijo povpraševanja za obdobje od velike noči naprej, predvsem za prvomajske in poletne počitnice. Največ povpraševanj je iz območja Slovenije, Srednje Evrope in nemško govorečih držav," pa pravi Pobegajlo.

V TGZS si želijo čim prejšnjega sproščanja dejavnosti, prav tako pa čim prejšnje informacije o terminu dovoljenega začetka obratovanja, saj je, kot pravi Pobegajlo, z marketinškimi in prodajnimi aktivnostmi potrebno pričeti takoj. "Sicer se bodo turistični tokovi obrnili proti destinacijam izven Slovenije," poudarja.

Želijo si nove izdaje bonov z razširjeno možnostjo unovčevanja

Prepričan je, da je v obdobju pred polnim obsegom poslovanja treba nadaljevati z državno pomočjo, "sicer se del družb ne bo mogel izogniti stečajem in množičnemu odpuščanju". Zato so na vladne službe v imenu TGZS in povezanih turističnih združenj naslovili predlog dodatnih ukrepov v pomoč turističnemu gospodarstvu, s posebnim poudarkom na povečanju obsega sofinanciranja fiksnih stroškov ter prestavitvi finančnih obveznosti za 12 mesecev. "Želimo si tudi nove izdaje turističnih bonov z razširjeno možnostjo unovčevanja," še pravi Pobegajlo.

Kot kaže, boni ostajajo le za prenočišča

A na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) izdaje novih turističnih bonov ne predvidevajo. Pred koncem lanskega leta so bili sicer podaljšani do konca leta 2021, do 16. 2. 2021 pa je bilo unovčenih manj kot polovica, 45,9 odstotka bonov. Neizkoriščenih tako ostaja še 54,1 odstotka turističnih bonov.

Na dan 16. 2. 2021 je bilo unovčenih 936.183 bonov v višini 128.393.077 evra. Po vrednosti je bilo realiziranih 36 odstotkov skupne vrednosti, namenjene temu ukrepu.

O možnosti razširitve namembnosti turističnih bonov vlada še ni odločala, na MGRT dodajajo, da so doslej prejeli tovrstne pobude s strani nekaterih ponudnikov turističnih storitev in znamenitosti.

Na vprašanje, če se bodo zgledovali po primeru Dunaja, kjer so mestne oblasti med vsa gospodinjstva razdelile bone za obisk restavracij in kavarn, pa odgovarjajo, da je bil zaradi pandemije med najbolj prizadetimi panogami turizem, posamezne države, ponekod zvezne dežele ali celo posamezne občine pa "na različne načine pomagajo gospodarstvu premagati vse izzive, s katerimi se srečuje zaradi pandemije".

Izpostavili so, da je Slovenija uvedla turistične bone, "kar je posebnost v EU in nas o uvedbi tega ukrepa sprašujejo iz nekaterih drugih držav članic EU, ki želijo slediti našemu vzoru". Kot so dodali, v nekaterih državah ali regijah dodeljujejo bone kot socialno kategorijo (za socialno šibke družine npr.) ali jih izdajajo delodajalci za svoje zaposlene.

nina.sprohar@zurnal24.si