„Večina bank in hranilnic je pri posojilih z variabilno obrestno mero s posebnim določilom zavarovala svoje marže pred učinkom negativnega euriborja, niso pa določile skrajne višine v primeru naraščanja vrednosti euribor,“ navajajo pri ZPS in dodajajo, da je praksa, kjer kreditodajalec, torej banka, proti obrestnim rizikom zaščiti le sebe, nedopustna in nepoštena. „ Prepričani smo, da bi zato morale banke pri izračunu pogodbene obrestne mere upoštevati dejansko, torej tudi negativno vrednost euribor.“

Pozitivni euribor upoštevan, negativni pa ne

Obresti za posojilo z variabilno obrestno mero so sestavljene iz referenčne obrestne mere, običajno je to tri- ali šestmesečni euribor, in obrestnega pribitka (obrestne marže). Slednji ostaja praviloma nespremenjen do izteka posojila, vrednost obrestne mere euribor pa se skozi celotno odplačilno dobo spreminja, tako navzdol kot navzgor. „Njegovo zvišanje pomeni večji dobiček za banko, za potrošnika pa dodatno obremenitev v obliki zvišanja mesečne obveznosti in dražji kredit in obratno, če se referenčna obrestna mera zniža, to pomeni manjšo obveznost potrošnika in manjši dobiček za banko.“

Zato je večina bank in hranilnic v kreditne pogodbe vnesla t.i. ničelno klavzulo, s katero je določila, da se pri izračunu skupne obrestne mere namesto dejanske negativne vrednosti euriborja upošteva vrednost nič odstotkov in obresti v tem primeru določa zgolj višina pogodbenega pribitka (obrestna marža).

Takšna praksa je, tako so prepričani v ZPS, tudi v nasprotju z Direktivo Sveta 93/13/EGS in zakonom o varstvu potrošnikov, ki v 24. členu določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznosti strank. 

ZPS vlaga dve skupinski tožbi

Zato so se odločili, da vložijo dve skupinski tožbi, eno proti banki Sparkasse in drugo proti vsem bankam. Kot smo že poročali, so eno tožbo proti Sparkasse že dobili in zaščitili pravice kreditojemalcev te banke, ki ni upoštevala dejanske negativne vrednosti euribor in je zgolj na podlagi obvestila obračunavala negativni euribor v vrednosti nič odstotkov. 

Sodišče je tako poslovno prakso označilo kot kršitev zakona in banki prepovedalo nadaljevanje te prakse. Ker se Sparkasse ni odzvala pozivu ZPS, naj svojim kreditojemalcem pravilno obračuna negativni euribor tudi za preteklo obdobje in jim vrne preplačila, bodo vložili novo tožbo zoper Sparkasse.

Banke na enem, ZPS na drugem bregu

Za drugo tožbo proti bankam pa so se odločili potem, ko so že pred meseci banke prek njihovega združenja pozvali, da prenehajo z uporabo sporne klavzule in v korist kreditojemalcev tudi za nazaj upoštevajo dejansko negativno vrednost euribor. S pozivom za zaščito enakopravnosti potrošnikov v pogodbenih razmerjih s kreditodajalci so seznanili tudi Banko Slovenije in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

„Ker so banke prek svojega združenja sporočile, da vztrajajo pri uporabi sporne ničelne klavzule v kreditnih pogodbah, pa je očitno, da bo tudi v tem primeru moralo odločiti sodišče,“ pravijo v ZPS.

Na ZPS se ne strinjajo s pojasnili Združenja bank Slovenije o delovanju bank, ko gre za obračunavanje euribor v kreditnih pogodbah, ki so jih predstavili pred dnevi. 

Na svoji spletni strani so objavili poziv kreditojemalcem Sparkasse in drugih bank, ki imajo kredite vezane na euribor in jih banke obračunajo po ničelni stopnji, naj se jim pridružijo v postopku kolektivne tožbe ter z izpolnitvijo obrazca posredujejo podatke, ki jih potrebujejo za izvedbo kolektivne tožbe za zaščito pravic potrošnikov.