Slovenija je na področju vetrnih elektrarn na repu držav Evropske unije. "Slovenija izrazito negativno izstopa v primerjavi z drugimi članicami EU na področju vetrne energije. Tudi vse države, ki so primerljive po površini zaščitenih območij Nature 2000, imajo z izjemo Bolgarije že zdaj več tisoč megavatov inštalirane moči iz vetrne energije," je povedala državna sekretarka Tina Sršen.

Lokalna skupnost vetrnemu polju nasprotuje

V preteklih letih je propadlo že več projektov, slabo pa kaže tudi vetrnemu polju 35 vetrnih elektrarn na območju Treh Kraljev in Areha. Njihovi postavitvi nasprotujejo praktično vse lokalne skupnosti, čeprav iz razprave, ki je pred časom potekala v državnem zboru, ni bilo povsem jasno, ali okoliški prebivalci vetrnicam nasprotujejo, ker naj bi bili postopki za njihovo umestitev vodeni napačno oziroma nepregledno, ali vetrnicam nasprotujejo nasploh in jih v svojem okolju ne želijo imeti.

Zdi se, kot da vetrne elektrarne niso rešitev za povečanje deleža obnovljivih virov energije. “Glede na medijsko poročanje o vetrnih projektih v zadnjem letu in glede na vse spodletele vetrne projekte v preteklosti smo pričakovali, da Slovenke in Slovenci vetrni energiji niso naklonjeni,“ pravi tudi Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija.

Javnost je vetrnim elektrarnam naklonjena

A javnomnenjska raziskava o odnosu državljanov do različnih virov energije in vetrnih parkov, ki jo je Greenpeace Slovenija izvedel v sodelovanju z raziskovalno agencijo Parsifal, je pokazala prav nasprotno. „Ne samo, da se ljudje zavedajo grožnje, ki jo prinaša podnebna kriza in podpirajo več obnovljivih virov energije, podpora vetrni energiji je izjemno visoka,“ pravi Kosirnik.

Foto: Profimedia vetrnice

Naklonjenost višjemu izkoriščanju obnovljivih virov je izjemno visoka, podpira jo kar 91 odstotkov, pri tem pa jih več kot polovica misli, da zaostajamo pri izkoriščanju potenciala OVE, 40 odstotkov pa meni, da bi Slovenija lahko naredila več.

Velika večina anketirancev (79,6 %) tudi meni, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. S postavitvijo vetrnega parka se strinja 77,5 odstotka anketirancev, pri čemer se velika večina anketirancev (85,3 %) strinja z izgradnjo vetrnega parka v oddaljenosti 10 km ali manj.

Med zadržki hrup in ptice

Več kot tretjina vprašanih nima do vetrnih elektrarn nobenega zadržka, le 11 odstotkov je tistih, ki jih skrbi prevelik hrup, sledi skrb za ptice in druge živali (8,9 %), vpliv na okolje, uničenje narave in poseg v prostor (8,7 %), med večji problemi je še skrb razgradnje in reciklaža dotrajanih vetrnic (6,1 %). 

Podpora izgradnji vetrnih parkov je sicer največja na degradiranih območjih in izven zavarovanih in zaščitenih naravnih območjih, najmanj pa so anketiranci naklonjeni postavitvi vetrnih parkov na zavarovanih in ogroženih območjih, območjih, kjer je potrebna sečnja gozdov, in na območjih kulturne dediščine.

Anketiranci bi se strinjali z izgradnjo vetrnih elektrarn, če bi jih gradili na območjih z visokim vetrnim potencialom. Ljudem je pomembno tudi, da bi pri izgradnji varovali naravo, da bi bile skupnosti v neposredni bližini vetrnih parkov energetsko samozadostne in bi plačevale nižjo ceno električne energije.

Najmanj pomembno pa bi po navedbah anketirancev bilo, da so zgrajeni tako daleč, da niso vidni od doma in da je lokalna skupnost pravočasno seznanjena s celotnim projektom izgradnje vetrnega parka.

V ospredju sonce in veter

Raziskava je pokazala še, da je za eno tretjino anketirancev pri energetski oskrbi Slovenije najbolj pomembna ugodna cena, približno enako sta pomembni čim manjši vpliv na okolje (26,8 %) in samozadostnost (25,9 %), najmanj pomemben dejavnik pa je varnost (14,2 %).

Po mnenju anketirancev bi se Slovenija v prihodnosti morala med razpoložljivimi viri energije v najvišji meri zanašati na sonce, ki ga podpira kar 83 odstotkov vprašanih, da je veter pomemben vir energije meni 78 odstotkov, sledi geotermalna energija, ki jo podpira 65 odstotkov, da je zelo pomemben vir tudi jedrska energija pa meni 51 odstotkov vprašanih. Anketiranci na drugi strani ne podpirajo ali pa le v manjši meri plina, nafte in premoga.

Velika večina anketirancev (83,8 %) je seznanjena s tematiko podnebnih sprememb, medtem ko z omenjeno tematiko ni seznanjena dobra desetina (10,9 %) anketirancev. Velika večina (82 %) je zaradi podnebnih sprememb tudi zaskrbljena, dobra desetina anketirancev (12 %) pa ne.

V raziskavo je bilo zajetih 741 anketirancev, od tega 49,2 % žensk. Njihova povprečna starost je nekaj manj kot 52 let, največ jih prihaja iz vasi ali zaselka (52,3 %), sledijo mesto (30,7 %) in manjši kraj (17 %).