Tudi v našem uredništvu imamo primer, ko so sodelavcu v Elektru Ljubljana zavrnili soglasje za gradnjo sončne elektrarne. Pravzaprav mu soglasja niso zavrnili, pač pa so mu že ob povpraševanju za informacijo za vključitev mFE določili, da lahko postavi proizvodni vir priključne moči 2 kW, kar pa v praksi zanj nima pravega smisla.

Soglasja za elektrarne Priključna moč: Zadnji dobi ostanke, ostali pa nič

Vprašanje, ki se je porajalo sodelavcu, je, kdaj znova pobarati o možnosti priključitve, saj se na ministrstrvu za okolje, podnebje in energijo vseskozi hvalijo, da vlada vlaga veliko denarja v posodobitev omrežja. Toda niti letna večstomilijonska vlaganja v omrežje niso dovolj, da bi lahko zadovoljili potrebo po povpraševanju po sončnih elektrarnah, priznavajo na SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo).

"Kljub povečanim vlaganjem v elektrodistribucijsko omrežje zaradi enormnega porasta števila vlog za izdajo soglasij za priključitev, priključitev vseh proizvodnih naprav za individualno samooskrbo ni možna. Prav tako ni realno pričakovati, da bomo lahko vsi sočasno oddajali ali odjemali iz elektrodistribucijskega omrežja brez omejitev," so nam pojasnili v SODO.

SODO: "Sistem obveščanja, ki bi uporabnike v primeru nadgradnje omrežja o tem samodejno obvestil, ni vzpostavljen."

V idealnem scenariju, ki bi investitorju prihranil marsikateri sivi las, bi bilo naravnost čudovito, če bi regijski elektrodistributer, ki je soglasje za postavitev sončne elektrarne zavrnil, ob posodobitvi omrežja na tej lokaciji sam obvestil investitorja, da je zdaj priklop sončne elektrarne z določeno kilovatno omejitvijo vendarle mogoč. Še posebej bi to bilo logično v času, ko je del vlada celo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Toda žal ni tako in vprašanje, ali kdaj sploh bo.

"Čas do ojačitve omrežja je v praksi zelo različen," so nam odgovorili na ministrstvu, obenem pa potrdili, da država pospešeno vlaga v razvoj omrežja. "Ocena potrebnih investicij v distribucijski sistem za naslednjih 10 let je predvidenih 3,5 milijarde evrov oziroma 350 milijonov evrov na leto. To poleg nizkonapetostnega omrežja zajema tudi srednjenapetostno omrežje in nekaj 110 kV omrežja. Investicije v omrežje so sicer stalnica in jih bodo izvajali tudi po teh desetih letih. Viri financiranja posodobitve omrežja so različni – omrežnina, nepovratna sredstva EU, povratna sredstva itd.," so posebej za nas sporočili s pristojnega ministrstva. 

Pošiljanje ponovnega povpraševanja investitorjev, ki so jim soglasje že zavrnili, bo verjetno v porastu predvsem v zadnji triadi letošnjega leta, saj je za sistem net metering pomembno, da najkasneje do 31. decembra letos oddajo vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne.

"Kako hitre so posodobitve omrežja, je odvisno od posamezne lokacije. Podrobnejše informacije o razširitvah omrežja in možnostih priključevanje je možno pridobiti pri elektrodistribucijskih podjetjih (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska)," pravijo na SODO. Vse skupaj pa pomeni izgubo časa in živcev za investitorja, saj bi to lahko bilo avtomatizirano. "Distribucijske družbe in SODO razvijajo sistem, ki bo sproti računal, kje in koliko priključitev je mogočih. Za več pojasnil se obrnite na njih," so nam sporočili na ministrstvu, a na SODO zadeve (zaenkrat še) niso komentirali. Sporočili so le, da "sistem obveščanja, ki bi uporabnike v primeru nadgradnje omrežja o tem samodejno obvestil, ni vzpostavljen".

Sončne elektrarne Pozor! Če želite obračun po sistemu net metering, ne smete zamuditi teh datumov

Zapisali so še, da je "zato smiselno, da uporabniki – ob rekonstrukciji omrežja na njihovi lokaciji – podajo novo vlogo". "Na lokacijah, kjer so posodobitve že vključene v razvojne dokumente, je to lahko hitro, drugje pa gre za dolgotrajen proces, ki je poleg razpoložljivih finančnih in človeških virov zelo odvisen tudi od umeščanja v prostor oziroma pridobitve ustreznih služnosti lastnikov zemljišč," so zaključili v SODO. 

dezurni@styria-media.si