Klasične žarnice z žarilno nitko so že nekaj časa preteklost, prve so iz prodaje leta 2009 odšle 100-vatne žarnice, leto pozneje so se s trga začele umikati 75-vatne, nato 60-vatne in šibkejše, leta 2018 pa še halogenske žarnice. Skladno z EU-direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi od septembra ne bodo več dovoljene nove dobave za zdaj še zadnjih dovoljenih fluorescenčnih sijalk, ker vsebujejo nevarno živo srebro, skladno z določilom EU-direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov pa bo to veljalo tudi za tri tipe halogenskih sijalk.  

Foto: Profimedia Žarnice Ko bodo trgovci prodali zadnje zaloge omenjenih sijalk, bodo za gospodinjstva na voljo le še LED-sijalke. Na te smo se večinoma že navadili, v zadnjih leti so jih proizvajalci tudi precej izpopolnili in prilagodili uporabi v gospodinjstvih, pa vendar nakup LED-sijalke ni enak nakupu žarnice. Pri teh smo pred nakupom preverili le dimenzijo in obliko vratu ter moč. Pred nakupom LED-sijalke pa je treba preveriti precej več njenih lastnosti, da bosta moč in svetloba ravno prava. 

Pomembno lastnosti LED-sijalk so njihova moč, skupna moč svetlobe, barva in temperatura svetlobe, podatek o indeksu barvne reprodukcije, o številu vklopov in izklopov. 

Moč in lumni

Tudi pri LED-sijalka je moč izražena v vatih, a podatek, da je ta denimo 5 W, marsikomu ne pove veliko. Moč pet vatov je primerljiva s 40 W klasične žarnice, če smo bili navajeni na 60-vatno žarnico, jo nadomestimo z LED-sijalko, ki ima 7 W. Nekdanjim 75- in 100-vatnim žarnicam pa ustrezajo LED sijalke z močjo od 9 do 12 vatov. 

Na embalaži lahko preverimo tudi podatek o lumnih, enoti za merjenje svetlobnega toka, ki opisuje moč svetlobe in se nanaša na skupno moč svetlobe, ki jo oddaja svetlobno telo. Manj, ko je lumnov, manjša bo osvetlitev. Za bivalne prostore so primerne sijalke, ki imajo vsaj 800 lumnov. 

Kelvini in barva svetlobe

Klasične žarnice so oddajale toplo rumeno svetlobo, ki je za bivalne prostore najbolj primerna. Svetloba halogenskih sijalk je bila pogosto bolj hladna. LED-sijalke pa oddajajo različne svetlobe od hladne modre, prek bele do tople rumene. Kakšno barvo svetlobe oddaja posamezna sijalka, pove podatek o temperaturi, izražen v kelvinih. 

Foto: deezen.com LED-sijalka Višja, ko je vrednost temperature, bolj hladna je svetloba, ki jo oddaja sijalka. Za bivalne prostore izberemo sijalke s temperaturo od 2700 do 3200 kelvinov, ki je najbolj podobna temperaturi svetlobe sonca ob vzhodu in zahodu. Sijalke, s katerimi osvetljujemo spalne prostore naj imajo čim manj kelvinov, torej naj oddajajo toplo rumeno svetlobo. Hladna modra namreč negativno vpliva na tvorjenje melatonina, zato lahko pričakujemo motnje spanja. Za delovne prostore, kot sta domača pisarna in območje kuhinjskega pulta, ter za kopalnico lahko izberemo bolj hladno svetlobo, torej sijalko s temperaturo 4000 kelvinov. Sijalke, ki imajo še višjo temperaturo za gospodinjstva niso najbolj primerne, saj oddajajo svetlobo, ki je izjemno moteča. 

Barvna reprodukcija

Na embalaži LED-sijalk je še en podatek, ki ga običajno spregledamo. Na izbiro običajno ne vpliva, saj ni tako pomemben, kot so moč, barva in temperatura. Podatek o indeksu barvne reprodukcije (CRI) namreč pove, koliko je barva predmeta, ki ga osvetljuje sijalka, podobna barvi predmeta, ki ga osvetljuje sončna svetloba. Indeks je označen s številkami od ena do 100. Sončna svetloba je označena s 100, umetna svetloba, ki jo sije LED-sijalka, pa te številke ne doseže. Najbolj kakovostne dosežejo vrednost 98, v povprečju pa dosegajo vrednost CRI od 70 do 85, pri tem pa vse vrednosti nad 80 potrjujejo, da sijalka sije kakovostno svetlobo, če je vrednost nižja, sijalko težko uvrstimo med kakovostne

Oznaki za CRI in barvo oziroma temperaturo svetlobe sta pri nekaterih proizvajalcih tudi združeni. Če je za podatkom o moči napisana tri mestna številka, denimo 827, to pomeni, da je CRI 80, temperatura svetlobe pa 2700 kelvinov.

Število vklopov, ur delovanja in jamstvo

Pri izbiri LED-sijalke je vredno preveriti tudi število vklopov in izkopov ter število ur, kolikor naj bi svetila, in ali za zadnja dva podatka obstaja garancija. Vedno je bolje izbrati sijalko z garancijo. Pomembno je tudi, da so sveteče diode v sijalki obdane z disperzijskim steklom, ki razprši svetlobo. Če lahko diode vidimo, to ni dober znak, takšnim sijalkam se je bolje izogibati, saj povzročajo veliko bleščanja. Še eno ne najbolj zaželeno lastnost imajo. LED-sijalke namreč pogosto ne sijejo nazaj in proti grlu. To je pomembno pri stropnih svetilih, na primer plafonjerah, saj je precejšnja možnost, da bo sijalka osvetljevala le del prostora pred sabo, za sabo pa ne.

Poleg tega da so LED-sijalke najvarčnejše med vsemi in imajo dolgo življenjsko dobo, tudi 20 let, je ena od prednosti tudi njihova oblika. Izdelujejo jih v obliki trakov, klasičnih žarnic in najrazličnejših drugih zasnovah. Izbiramo lahko med zelo posebnimi, celo futurističnimi oblikami, zelo priljubljene pa so tudi tako imenovane gole žarnice, obdane z amber stekli, ki oddajajo toplo svetlobo.