Eurostat je objavil sedmo izdajo ključnih podatkov za države EU, ki se nanašajo na tri bistvena področja, in sicer prebivalstvo in družbo, gospodarstvo ter okolje in naravne vire.

Cene električne energije

V poglavju, ki je namenjeno energetiki, objavljajo tudi cene električne energije in zemeljskega plina, ki so jih plačevala evropska gospodinjstva konec leta 2023. Cene se med evropskimi državami izjemno razlikujejo, med drugim tudi zato, ker so posamezne članice po invaziji Rusije na Ukrajino sprejemale različne ukrepe za zajezitev cen. 

Cene električne energije v evrih na kilovatno uro

cene elektrike EU 2023

Iz podatkov razberemo, da so cene električne energije in zemeljskega plina pod povprečje evroobmočja in tudi pod povprečjem EU 27. Na lestvici držav je Slovenija pri ceni elektrike na 20. mestu, le v sedmih državah je cena elektrike nižja. 

Povprečna cena elektrike je bila v evroobmočju konec lanskega leta 0,283 evra/kWh, daleč najvišjo ceno pa so plačevala nemška gospodinjstva, 0,404 evra/kWh. To je kar 3,6-krat več kot gospodinjstva na Madžarskem in 1,9-krat več kot slovenska gospodinjstva. Navedene so povprečne cene z vsemi dajatvami za gospodinjstva, ki na leto porabijo od 2500 do 5000 kWh električne energije. 

Cene zemeljskega plina 

Razlike so velike tudi pri cenah zemeljskega plina. Slovenija je na lestvici uvrščena višje, na 12. mesto tik pod povprečjem EU 27. Povprečna cena za evropska gospodinjstva z letno porabo zemeljskega plina od 20 do 200 GJ je bila v drugi polovici lanskega leta 0,113 evra/kWh, v evroobmočju pa je znašala še nekoliko več, 0,122 evra/kWh. 

Cene zemeljskega plina v evrih na kilovatno uro

Najdražje so plin plačevali na Švedskem, 0,207 evra/kWh, kar je več kot šestkrat več kot na Madžarskem in skoraj dvakrat več kot v Sloveniji. 

Delež OVE in cena elektrike nista povezana 

V poročilu so tudi podatki o deležih obnovljivih virov energije, ki so jih posamezne države članice dosegle v bruto končni porabi energije. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med deležem obnovljivih virov energije in ceno elektrike v posamezni državi. Daleč največji delež OVE dosegajo Švedska (66 odstotkov), nekaj pod 50 odstotkov pa Finska Latvija in Danska. 

Glede na cene elektrike v omenjenih državah lahko ugotovimo, da povezave ni, saj na Danskem plačujejo tretjo najdražjo elektriko, medtem ko Švedska po ceni elektrike spada v spodnjo tretjino držav. Na Finskem in v Latviji plačujejo nekaj manj, kot je povprečna cena EU 27. Na drugi strani je Francija, ki ima v primerjavi z omenjenimi državami bistvo manjši delež OVE, le 21 odstotkov, cena elektrike pa je primerljiva s ceno na Finskem in v Latviji.  

Narašča raba energije za hlajenje

Gospodinjstva so leta 2022 največ energije porabila za ogrevanje, sledi pa raba energije za ogrevanje sanitarne vode, razsvetljavo in gospodinjske aparate, med katere niso šteti grelniki vode in kuhališča, ter kuhanje. Za druge namene gospodinjstva porabijo 1,5 odstotka energije, med te pa spada tudi hlajenje, v skupni porabi naj bi hlajenje predstavljalo od 0,6 do 0,9 odstotka. 

Razrez rabe energije v gospodinjstvih

Raba energije za hlajenje je v evropskih gospodinjstvih še vedno izjemno nizka, vendar kot poroča Eurostat, podrobnejša analiza kaže, da se raba energije za ta namen v zadnjih letih izjemno povečuje. V letih od 2019 do 2022 se je delež energije za hlajenje v skupni porabi povečal skoraj za 39 odstotkov, medtem ko je skupna poraba v tem obdobju padla za 2,6 odstotka. 

Gospodinjstva še vedno največ energije dobijo iz plina

V zadnjih letih se spreminja energetska mešanica, ki jo za svoje potrebe uporabljajo evropska gospodinjstva. Štiri petine vseh potreb po energiji, gospodinjstva zadovoljijo z zemeljskim plinom, električno energijo in obnovljivimi viri energije, kamor statistika šteje tudi biogoriva. 

Energetska mešanica v gospodinjstvih

Prav vse države so uvozno odvisne

V javnosti je pogosto slišati očitke odgovornim, da je Slovenija energetsko odvisna, saj mora velik del energije uvoziti. Podatki, ki jih je zbral Eurostat, potrjujejo veliko uvozno odvisnost vseh držav članic. V povprečju je bila leta 2022 uvozna odvisnost kar 26,5-odstotna, nobena od držav pa ni bila samozadostna. 

Kar 15 držav članic je preseglo povprečno uvozno odvisnost, najbolj med njimi Malta, ki je 100-odstotno energetsko odvisna ter Ciper in Luksemburg, ki se približujeta 100 odstotkom. Nizozemska. Grčija, Italija in Irska pa beležijo 80-odstotno uvozno odvisnost.

Slovenija je podpovprečno uvozno odvisna in je na tej lestvici na 17. mestu z nekaj manj kot 54-odstotno odvisnostjo. Najmanj so od uvoza energije odvisne Estonija, Švedska, Romunija, Bolgarija in Latvija. Uvozijo manj kot 40 odstotkov energije.