Šparglje sadimo spomladi, marca in aprila, lahko pa tudi jeseni. Na vrtu jim odmerimo stalno gredico, na kateri bodo ob pravilni negi pridelek dajali naslednjih 10 in več let. Za štiričlansko družino, ki uživa v tej zgodnji zelenjavi, bo dovolj približno 2,5 kvadratnega metra površine, na katero bomo lahko posadili približno 20 sadik.
Izberemo lahko dve vrsti sadik in sicer enoletne korenike ali pa sadike v lončkih. Če se odločimo za prve, bomo pridelek pobirali eno leto prej, kot če sadimo sadike iz lončkov.
Priprava tal in sajenje
Dobro uspevajo v rahlih in rodovitnih tleh, ki morajo biti odcedna. V težkih tleh, v katerih zastaja voda, ne bodo dobro uspevali. Vendar to ne pomeni, da se jim moramo zaradi tega odpovedati. Ilovnata tla za sajenje špargljev pripravimo tako, da jim dodamo nekaj peska in dovolj organskega gnojila, najbolje komposta, lahko pa tudi uležanega hlevskega gnoja.
Šparglje sadimo v vrste, med katerimi naj bo razmak 30 centimetrov, v vrsti pa med posameznimi sadikami pa približno 25 centimetrov, lahko tudi nekoliko več. Pred sajenjem površino očistimo vseh plevelov, potem pa skopljemo 30 centimetrov globoke in 30 centimetrov široke jarke, v katere bomo sadili.
Pobiramo jih čez dve ali tri leta
Prvi dve leti po sajenju poganjkov ne režemo, če smo sadili sadike iz lončkov, pa to velja tri leta. V tem času le skrbimo, da so tla okopana oziroma zrahljana in očiščena plevelov. Spomladi šparglje dognojimo s kompostom, jeseni pa površino zastremo s slamo ali drugo zastirko, ki jo spomladi umaknemo, da omogočimo segrevanje zemlje in boljšo rast.
Dobri sosedi špagljev
V tem času lahko med šparglje sadimo ali sejemo druge vrtnine. Zelo dobro sobivajo z jagodami. Njihovi dobri sosedi so tudi krompir in solate, ki jih sadimo spomladi in poleti. Prostor na gredi lahko namenimo tudi papriki, peteršilju, paradižniku in baziliki. Jeseni na gredico s šparglji sejemo špinačo in motovilec. Posadimo lahko tudi ognjič, kapucinke in žametnice, ki so znani po tem, da odganjajo različne škodljivce.
V bližino špargljev pa ne sadimo čebule, česna, pora, šalotke in mete.
Če bomo šparglje v drugem letu rasti obsipali, torej naredili gomile iz komposta in zemlje v višini 30 do 40 centimetrov, bomo vzgojili beluše, ki rastejo v temi, v nasprotnem pa vzgojimo zelene šparglje.
Drugo oziroma tretje leto po sajenju lahko pobiramo pridelek. Režemo približno 20 centimetrov velike, kot svinčnik debele poganjke. Da se bo čez poletje lahko razvila listna masa, ne poberemo vseh poganjkov.