Možnosti, kako začeti z vrtnarjenjem in pridelavo zelenjave, je več. Odvisno, kako želite vrtnariti in na kakšni površini. Tisti, ki se boste z zelenjavnim vrtom spopadli čisto prvič, začnite vrtnariti na manjši površini. Za štiričlansko družino sicer zadostuje približno 40 kvadratnih metrov, vendar se morda vsaj prvo in drugo leto preizkusite na približno za polovico manjši površini.
Če imata dovolj prostora okoli hiše, vrtu odmerite ravno površino, ki bo cel dan obsijana s soncem. Sicer pa zemljišče lahko tudi najamete ali kupite. Primerne so tako njive kot tudi travniki.
Ugotovite, kakšna je zemlja
V prvem koraku je najbolj pomembno, da ugotovite, kakšna je zemlja. Ta je lahko ilovnata, peščena, močvirnata ali pa ravno pravšnja. Na peščenih in močvirnatih tleh si dobre rasti in obilnega pridelka ne morete obetati. Na ilovnati bodo zelenjadnice bolje uspevale, težave pa se pojavijo takrat, ko so padavine obilne. Voda bo zastajala na površini in okolici korenin, posledica bo pomanjkanje kisika, to pa lahko vodi v propad korenin. Zato je najbolje, da so tla nekje med peščenimi in ilovnatimi.
Po tem preizkusu pa še vedno ne boste vedeli, kako bogata je zemlja z organskimi hranili, predvsem pa z dušikom, kalijem in fosforjem. Lahko se prepustite toku in skozi sezone in z izkušnjami ugotovite, kaj je treba narediti in zemlji dodati, da bo bolj rodovitna.
Analiza zemlje bo olajšala pripravo tal
Bolj natančni, se boste odločili za analizo zemlje, ki jo opravijo na Kmetijskem inštitutu Slovenije in v laboratorijih kmetijsko-gozdarskih zavodov. V analizo damo približno kilogram zemlje, ki jo odvzamemo na 10 do 15 mestih na globini približno 30 centimetrov. Analizirali bodo predvsem vsebnost kalija in fosforja ter kislost tal.
Glede na rezultate analize lahko naredimo načrt gnojenja in izboljšanja rodovitnosti tal, kar je še posebej pomembno, če so ta preveč ilovnata ali peščena.
Odstranite travno rušo
V naslednjem koraku se je treba odločiti, kako boste vrtnarili. Klasično, s prekopavanje, kar je glede na izkušnje prekaljenih vrtičkarjev zastarela praksa, pa vendar se za njo lahko odločite, ali brez prekopavanja, zgolj z zastiranjem.
V prvem primeru strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta priporočajo dva načina. Iz površine, na kateri bo vrt, odstranite vso travno rušo, nekje do globine 10 centimetrov. Zložite jo na kup za kompostiranje. Površino razdelite na gredice, široke naj bodo približno 130 do 140 centimetrov, med njimi pa utrdite poti. Gredice potrosite z dobro uležanim hlevskim gnojem, ki ga zadelate 10 centimetrov globoko. Priporočljivo je, da s hlevskim gnojem ne pognojite celotne površine, temveč le tisti del, na katerem bodo rasle najbolj požrešne zelenjadnice. Spomladi boste odstranili morebitne plevele in površino zravnali, da bo pripravljena na setev in sajenje.
Priprava površine s prekopavanjem
Druga možnost je, da površino pokosite in ostanke zmulčite. Potem pa jo del posipate z dobro uležanim hlevskim gnojem, ki ga s prekopavanjem vdelate v tla 10 do 15 centimetrov visoko. Ob tem odstranite tudi vse korenine plevelov. Potem le še določite gredice in utrdite poti.
Priprava površine brez prekopavanja
Sodobni vrtičkarji pa se vse pogosteje odločajo za obdelavo vrtne površine brez prekopavanja. V tem primeru celotno površino, ki bo namenjena zelenjavnemu vrtu na debelo prekrijete z zastirko, debela naj bo vsaj 20, še bolje pa 30 centimetrov. Uporabite lahko slamo, lahko pa kombinirate odpadlo listje spodaj in slamo na vrhu. Tretja možnost je, da površino na debelo posujete s kompostnim materialom, vendar ga verjetno ne boste imeli dovolj, če niste že spomladi ustvarili večjega kompostnega kupa.
Površina naj vse do konca februarja ali začetek marca, odvisno od temperatur in padavin, počiva. Do takrat bodo vse travne rastline propadle oziroma vsaj večina. Propadel bo tudi večji del zastirke, na površini pa se bo ustvarila kakovostna humusna plast. Pred setvijo oziroma sejanjem boste preostalo zastirko odstranili, populili plevele, ki bodo morda še ostali, površino pa le z vilami prezračili, določili gredice in poti. Tako bo zemlja pripravljena na prve zelenjadnice. Prvo leto bo morda lažje, če začnete vrtnariti s sadikami, in tla okoli njih takoj zastrete. Tako boste tudi zmanjšali rast plevela.
Odločite se lahko tudi za visoke grede
Dobra rešitev za tiste, ki imate na vrtu slabšo zemljo, torej težko ilovico ali pa zelo peščeno, so visoke grede. Na začetku bo z njimi sicer precej več dela, kot s pripravo površine za zelenjavni vrt na tleh, tudi stroškov bo več, vendar pa se vam bo v naslednjih letih odločitev zagotovo obrestovala.
Vrtnarjenje v visokih gredah je še bolj preprosto, če so pravilno narejene in zastrte, na manjši površini lahko pričakujete več pridelka, manj bo sklanjanja, plevel pa bistveno bolj obvladljiv, kot v prvih letih vrtnarjenja na tleh.
Začnite z dvema ali tremi gredami, v katerih boste pridelali vsaj nekaj sezonske zelenjave, če želite biti samooskrbni večji del leta, pa za štiričlansko družino potrebujete vsaj 10 visokih gred, dimenzije dva krat 1,3 metra.
Ustvarite prvi kompostni kup
Del priprave na vrtnarjenje je tudi zbiranje organskega materiala za pridelavo domačega komposta, ki je zagotovo najboljše gnojilo za zelenjadnice. Ker je letošnji november precej topel, lahko prvi kompostni kup ustvarite že zdaj, ali pa vsaj začnite ločeno zbirati različni organski material, da boste lahko prvi kompostni kup ustvarili spomladi. Tako boste že naslednjo jesen ali najkasneje spomladi 2024 imeli domači kompost.
Načrt zasaditve za boljši pridelek
Čaka vas še eno pomembno opravilo. Do spomladi morate narediti seznam zelenjadnic, ki jih nameravate sejati ali saditi, njihovo razporeditev na gredicah, pri tem pa upoštevati dobre sosede, v naslednjih sezonah pa tudi kolobar. Temu sledi še načrt gnojenja.