Pogosto se sprašujemo ali potrebujemo gradbeno dovoljenje za drvarnico, pa za samostoječi nadstrešek za avtomobil, ali lahko brez gradbenega dovoljenje uredimo in asfaltiramo parkirišče pred hišo, lahko postavim vrtno uto, garažo, stavbo za orodje in kolesarnico. Ali potrebujemo gradbeno dovoljenje za rastlinsko ali biološko čistilno napravo, kozolec, ribnik. V blokih se lastniki sprašujejo, ali lahko zasteklijo teraso ali balkon, zamenjajo okna.

Foto: Profimedia Nadstrešek

Lastniki hiš in stanovanj imamo pogosto težave s tem, ali za nek poseg na dvorišču, pri hiši, na terasi ali balkonu bloka potrebujemo gradbeno dovoljenje ali ne. Predpisi, ki urejajo to področje, so precej obsežni, pogosto zapleteni, pregledati je treba precej členov v različnih dokumentih, pa na koncu še vedno ne vemo, pri čem smo.

Prejšnja vlada je skupaj z novim gradbenim zakonom sprejela tudi novo uredbo o razvrščanju objektov in kot prilogo še klasifikacijo objektov glede na namen njihove uporabe. V osnovi se objekti delijo na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne. Zgolj za enostavne objekte ni potrebno gradbeno dovoljenje, za ostale tri pa je obvezno.

Med enostavne spadajo objekti:

• ki imajo eno etažo,
• njihova višina ne presega štirih metrov,
• njihov razpon (svetel del) ni večji od štirih metrov.

Hkrati pa morajo izpolnjevati še pogoj o velikosti površine, ki je pri večini omejena na 20 kvadratnih metrov, pri nekaterih pa do 40 kvadratnih metrov.

Enostavni objekti, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje in hkrati ne presegajo površine 20 kvadratnih metrov (prej je veljalo do 30 m²) so: garaža, skladiščni prostori, kleti in vinske kleti, nadstrešnice, ki so pripadajoč objekt k glavnemu objektu.

Foto: Profimedia Rastlinjak

Drvarnice, nadstreški za avtomobile, ute, savne, letna kuhinja, zimski vrt … so bili kot enostavni objekti našteti v stari klasifikaciji, v novi pa niso omenjeni. Uvrstimo jih lahko med garaže, skladiščne prostore, letno kuhinjo lahko uredimo pod pripadajočo nadstrešnico, prav tako savno. Pri zimskem vrtu pa gre za povečanje stanovanjske površine, zato ne spada med enostavne objekte. Lahko pa brez gradbenega dovoljenje zgradimo rastlinjak, velik do 50 kvadratnih metrov.

Enostavni objekti, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje in hkrati ne presegajo 40 kvadratnih metrov površine, pa so: kozolec, stavba za kmetijske stroje in orodje, skladišča pridelkov.

Naštete objekte, ki izpolnjujejo pogoje, lahko postavimo brez gradbenega dovoljenja, vendar mora investitor zagotoviti, da postavitev enostavnega objekta ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi, ter pridobiti mnenja oziroma soglasja in druga dovoljenja, če je to določeno z drugimi predpisi. Konkretno to pomeni, da nadstreška tik ob regionalni cesti morda ne bomo smeli postaviti, oziroma zanj potrebujemo soglasje upravljavca ceste, ki bo na primer predpisal, koliko mora biti oddaljen od roba ceste. Enako lahko velja, da ute ne smemo postaviti tik ob meji s sosedom, razen če nismo dobili njegovega soglasja. Kolikšni morajo biti odmiki enostavnih objektov od meja drugih parcel, je treba preveriti na občini, saj povsod ne veljajo enaka pravila.

Vse naštete enostavne stavbe, ki presežejo dovoljene dimenzije, se razvrsti med nezahtevne objekte.

Zakonodajalec je mejo za nezahtevne objekte postavil takole:

• imeti morajo le eno etažo
• njihova višina ne sme biti višja od šestih metrov
• njihov razpon pa ne večji od petih metrov

So pa lahko nekoliko večji od enostavnih in sicer za njihovo površina velja:

• enostavna stanovanjska stavba do 25 kvadratnih metrov, denimo zimski vrt,
• nadstrešnice do 50 kvadratnih metrov,
• skladiščne stavbe do 100 kvadratnih metrov,
• rastlinjaki, kozolci, skladišča pridelkov, stavbe za kmetijsko mehanizacijo in orodje do 150 kvadratnih metrov.

Foto: Profimedia Zimski vrt Za nezahtevne objekte je po zakonu obvezno gradbeno dovoljenje, ni pa zanje treba pridobiti uporabnega dovoljenja. Še vedno velja, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte relativno preprost. Izpolniti je treba nekoliko spremenjeno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, ki jo graditelj lahko izpolni sam in odnese na pristojno upravno enoto. V dokumentaciji je treba navesti vrsto gradnje, njen namen, priložiti tloris objekta in vrisati njegovo višino, opisati lastnosti. Navesti je treba, na katero komunalno infrastrukturo bo objekt priključen, če sploh bo, in prikazati, kako bo objekt umeščen na parcelo. Če se bo zaradi gradnje nezahtevnega objekta spremenila prometna ureditev ali se bo objekt priključil na gospodarsko javno infrastrukturo, mora investitor na zemljiško-katastrskem prikazu prikazati tudi prometne in funkcionalne površine, vključno z dovozi, parkirišči, mestom za odpadke.

Pogosta dilema je tudi, kdaj gre pri stavbi za vzdrževalna dela in kdaj za dela, za katera potrebujemo gradbeno dovoljenje. Uredba precej natančno opredeljuje vzdrževalna dela, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

• Dela v objektu - pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba ali odstranitev lahkih nenosilnih sten.
• Dela na ovoju objekta in zasteklitve - prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od originalne zasnove objekta. Sem spada tudi vgradnja strešnih oken in izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijskimi elementi, zasteklitev lož, balkonov, in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom s površino do štirih kvadratnih metrov . Inštalacijska vzdrževalna dela - popravilo ali zamenjava električnih in telekomunikacijskih vodov in napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije, strojne opreme in dimovodnih naprav. Sem med drugim spada tudi popravilo ali zamenjava priključkov.
• Namestitev naprav in inštalacij v, na in ob objektu - namestitev novih naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo, tudi za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Sem med drugim spada tudi namestitev novih električnih in telekomunikacijskih napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije in strojne opreme za delovanje objekta, namestitev dimniških tuljav.

Foto: Profimedia Sončna elektrarna na hiši

• Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu - izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo za ureditev dvorišča in vrta, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo.
• Manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta - vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov, zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti.

Vsak poseg v konstrukcijo, s katerim se spreminja njena nosilnost ali dimenzije, pa spada med rekonstrukcijska dela, za katere je gradbeno dovoljenje obvezno, tako kot pri novogradnji, nadomestni gradnji in spremembi namembnosti objekta.

Prodaja nepremičnin Država uvedla nove zahteve za tiste, ki prodajajo nepremičnino. To je sledilo ...

Več o gradnji in obnovi ter izkušnjah z njima najdete tukaj.