Evropska direktiva o energetski učinkovitosti med drugim določa, da mora vsaka država članica vsako leto energijsko učinkovito prenoviti tri odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi ožjega javnega sektorja, ki se ogrevajo ali ohlajajo. To velja že od leta 2014. Zato je takratna vlada že leta 2021 ministrstva pozvala, naj pripravijo sezname stavb in njihovih delov, ki so primerni za energijsko prenovo, ker ne dosegajo predpisanih zahtev energijske učinkovitosti.

Na podlagi letos posodobljenih podatkov, ki so jih posredovala ministrstva, je vlada pred dnevi določila seznam stavb javnega sektorja, ko so primerne za energijsko prenovo, na seznamu pa so tudi novogradnje, ki bodo zgrajene v skoraj ničenergijskem standardu. 

Na seznamu desetih ministrstev je 119 projektov za 158 stavb, od tega je novogradenj 14, s skupno tlorisno površino skoraj 650 tisoč kvadratnih metrov. Stavbe so razdelili v tri sklope, glede na fazo, v kateri so projekti, in glede na to, ali so sredstva zanje že zagotovljena ali ne. 

170 milijonov evrov za prenove že zagotovljenih

V prvem sklopu je 39 projektov oziroma 57 stavb, ki imajo zagotovljene vse pogoje za takojšnjo izvedbo energijske prenove, kar pome ni, da imajo v celoti pripravljeno ekonomsko in tehnično dokumentacijo in zaključeno finančno konstrukcijo. Njihova skupna površina je 253 tisoč kvadratnih metrov.

Za prenovo teh naj bi bilo namenjenih 170 milijonov evrov, ki so oziroma bodo pridobljeni iz različnih virov, od tega več kot polovica iz proračunskih virov. 

Najdražji projekt v tem sklopu je energijska prenova glavne stavbe UKC v Ljubljani, ki poteka od julija lani, zaključena pa naj bi bila letos. Prenova bo stala skoraj 50 milijonov evrov, financirana pa je iz proračuna.

Načrtovanih še za 140 milijonov evrov prenov

V drugi sklop so uvrščene stavbe, ki imajo delno zagotovljene pogoje za izvedbo energijske prenove, vendar zanje še ni zagotovljenih sredstev. Pripravljena je ekonomska in tehnična dokumentacija, vendar ni zaključene finančne konstrukcije. V ta sklop je uvrščenih 66 projektov za 87 stavb s skupno površino 280 tisoč kvadratnih metrov, stroški prenov pa so ocenjeni na približno 140 milijonov evrov in bodo prav tako zagotovljeni iz različnih virov. Prenove teh naj bi se začele v naslednjih dveh letih in bile večinoma zaključene do leta 2026. 

Med novogradnjami najdražja infekcijska klinika in zapor

V zadnjo skupino spadajo novogradnje, nekatere se že gradijo, končane pa naj bi bile do leta 2026. Zanje je že pridobljena vsa potrebna dokumentacija. Vlada je v ta sklop uvrstila 14 projektov za 14 stavb s skupno površino 114 tisoč kvadratnih. Zanje je namenjenih 364 milijonov evrov, večinoma iz načrta za okrevanje in odpornost in projekta React-EU, približno 120 milijonov evrov je zagotovljenih tudi iz proračuna oziroma bo v prihodnjih letih.

Najdražji projekt je gradnja prizidka nove infekcijske klinike v Ljubljani, ki naj bi bila končana leta 2026. Klinika bo stala 106 milijonov evrov, od tega jih iz NOO prihaja 70, iz ministrstva za zdravje pa 36. 

Drugi po ocenjeni vrednosti projekt je gradnja zavoda za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, ki naj bi imela skoraj 23 tisoč kvadratnih metrov tlorisne površine. Ocenjena je na 86,5 milijona evrov. Del sredstev je že zagotovljenih iz proračuna, manjkajoča pa bodo zagotovili v naslednjih večletnih proračunih. Graditi naj bi začeli letos, stavba pa bo končana in primerna za uporabo leta 2026.

75 milijonov evrov za nove domove za starejše

Med novogradnjami je tudi šest novih enot domov za starejše občane, in sicer v Bovcu, Kozjem, Podčetrtku, Črešnovcih, Rogatcu, na Ravnah na Koroškem in v občini Moravče, nadomestni gradnji v Ajdovščini in Velenju, ter prizidek k domu v Polzeli. Njihova skupna površina je skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov, skupna ocenjena vrednost pa 75 milijonov evrov, od tega je približno 30 milijonov zagotovljenih iz proračuna, prav toliko tudi iz projekta React-EU, drugo bodo lastni viri zavodov. Gradnje naj bi bile zaključene letos in prihodnje leto, le v Bovcu leta 2025.