Na področju stanovanjske politike se stvari počasi premikajo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je stanovanjski gradnji lani in letos skupaj namenilo 51 milijonov evrov, od tega je polovica namenjena sofinanciranju stanovanjske gradnje na lokalni ravni. Kot je pred časom povedal minister Simon Maljevac, naj bi 30 akterjev do leta 2027 načrtovalo gradnjo ali začetek gradnje 4825 stanovanj.

Ugodno in stabilno financiranje javne gradnje

Poleg tega so v državnem zboru prejšnji teden potrdili novelo stanovanjskega zakona, ki ureja področje dajanja posojil lokalnim skladom. Republiški stanovanjski sklad po novem lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam dajal ugodna posojila za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, in sicer brez omejitev, ki so zdaj vezane na namensko premoženje republiškega sklada. Vlada pričakuje, da bodo izboljšani in stabilnimi pogoji kreditiranja znatno pospešili gradnjo tovrstnih stanovanj.

V prihodnjih mesecih naj bi pripravili zakon o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, s čimer naj bi uredili sistemsko financiranje javne stanovanjske gradnje. Na leto naj bi bilo za ta namen na voljo 100 milijonov evrov.

Denar, 60 milijonov evrov, pa so na ministrstvu zagotovili tudi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. S tem bodo podprli 30 stanovanjskih projektov in skupaj okoli še 1000 dodatnih stanovanj.

Najemnine višje za 40 odstotkov

Čeprav gredo prizadevanja ministrstva v pravo smer, pa je vprašanje, ali bo to dovolj za rešitev pomanjkanja cenovno dostopnih najemnih stanovanj na eni in visokih tržnih najemnin na drugi strani.

Tržne najemnine so se po zadnjih podatkih Eurostata v obdobju od leta 2018 do konca leta 2023 povišale za več kot 40 odstotkov. Povpraševanja po najemnih stanovanjih je še vedno več, kot je na trgu ponudbe. Nova javna stanovanja bodo ta pritisk lahko zmanjšala, zaradi česar bi lahko v prihodnje lahko padle tudi najemnine, a pot do tja je še dolga.

Delno bi lahko razmerje med povpraševanjem in ponudbo tržnih najemnih stanovanj uravnotežili s politikami, ki bi lastnike praznih stanovanj, samo v Ljubljani naj bi jih bilo 20.000, pravih podatkov pa v državi nimamo, prisilile, da jih dajo na trg. Ena od možnosti je zagotovo davek na nepremičnine, ki pa se ga vsaka vladajoča koalicija izogiba. Nič ne kaže, da bi v to kislo jabolko ugriznila zdajšnja vlada.

Rešite problem neplačevanja najemnin

A tu je še en vidik, za katerega se tako lastniki stanovanj, ki jih oddajajo oziroma bi jih lahko, pa se za to ne odločijo, kot najemniki strinjajo, da ni zadostno urejen. Njihovi pogledi na urejenost področja najemnih razmerij je sicer precej nasproten, pa vendar niso s trenutno zakonsko ureditvijo zadovoljni ne eni in ne drugi.

Medtem ko se najemniki pritožujejo, da jim najemna razmerja ne zagotavljajo varnosti, saj jim najemodajalec praktično v vsakem trenutku lahko odpove najem ali pa jih izsiljuje z višjo najemnino, se najemodajalci največkrat pritožujejo nad tem, da jim najemnik lahko uniči stanovanje, ne plačuje stroškov in najemnine, pa mu kljub temu nič ne morejo. Prav to naj bi bil eden od najbolj pogostih razlogov, da se lastniki praznih stanovanj ne odločijo, da bi jih oddali v najem.

Eden od najemodajalcev tako vladi in ministrstvu na portalu Predlagam.vladi predlaga, da področje najema uredi na novo oziroma drugače. "Tisti, ki oddajamo nepremičnine v najem, imamo veliko težav z najemniki, ki ne plačujejo najemnin in položnic, ter z njihovo izselitvijo. Tako bivajo najemniki zastonj in na stroške lastnika. Nekateri, predvsem revni upokojenci, se z najemninami preživljamo in je to edini prihodek. Zdajšnji zakon določa, da svoje pravice, ki jih najemniki kršijo, lahko uveljavljamo samo s tožbo na sodišču. To pa lahko traja tudi od dve do tri leta. V tem času imamo veliko izgube. Ta pa nikoli ni povrnjena, saj najemniki namerno, lažno, prikažejo, da nimajo nič denarnih sredstev ali lastnine," pravi najemodajalec.

Pristojne zato poziva, naj se v zakonu nemudoma uredi zaščita najemodajalcev pred morebitnimi zlorabami nepoštenih najemnikov. Naj se nemudoma uredi zakon, ki bo zaščitil lastnike nepremičnin pri morebitnih zlorabah nepoštenih najemnikov. Predlaga, da ustanovijo uradne službe, ki bi urejale področje in tudi primerno ukrepale.

"S takšno ureditvijo bi veliko lastnikov oddajalo svoje nepremičnine, ki so zdaj prazne, s čimer bi reševali težavo s pomanjkanjem najemnih stanovanj na trgu," je prepričan najemodajalec.  

Ministrstvo: svetovalna služba in višja najemniška kultura

Na ministrstvu za solidarno prihodnost se zavedajo težav, ki se pojavljajo na najemniškem trgu, ter posledično nezadovoljstva najemodajalcev in najemnikov. Zavedajo se, da so nujni ukrepi, ki bodo zaščitili tako najemodajalce kot tudi najemnike in na dolgi rok izboljšali kulturo najema v državi.

A kot lahko razberemo iz njihovega odgovora, bistvenih sprememb in rešitev teh težav v kratkem ni pričakovati. V naslednjem letu nameravajo vzpostaviti svetovalnico, "ki bo namenjena tako najemnikom kot tudi etažnim lastnikom v večstanovanjskih stavbah. Svetovalnica bo nudila brezplačno pravno pomoč in bo med drugim zagotavljala svetovanje o pravicah, obveznostih in pravnih razmerjih s področja najemnih razmerij. Namen svetovalnice je opolnomočenje najemnikov in najemodajalcev, kar bo pripomoglo k večjemu zadovoljstvu obeh strani."

Poleg tega pa bodo nadaljevali iskanje ustreznih rešitev po meri najemnikov in najemodajalcev, s katerimi bi izboljšali najemniško kulturo v državi.

dezurni@styria-media.si