Res plinska peč italijanskega proizvajalca je štela že več kot 15 let, ampak prejšnji lastniki stanovanja blizu centra prestolnice mlademu paru niso omenjali, da bi povzročala kakšne težave. Tudi na vprašanje, ali so stroški za ogrevanje pozimi visoki, so odgovarjali, da so le v najbolj hladnih mesecih kdaj plačali 150 evrov, več pa nikoli.
Pokazali so celo nekaj položnic iz preteklih let. Glede na to, da je bila cena energenta ugodna, stanje števca pa je bilo mogoče sporočati mesečno, torej se je strošek ogrevanja obračunaval po dejanski porabi, novopečena lastnika nista imela razloga, da bi dvomila o njihovih besedah.
„No, že prvo zimo se je izkazalo, da nama vse to razlagali s figo v žepu,“ povesta. Peč je namreč brez kakršnega koli razloga vsaj enkrat na teden prenehala delovati. „Noben problem, če smo bili takrat doma, nekdo od naju jo je preprosto ponovno vključil. A kaj, ko se je to pogosto zgodilo tudi za vikend, ko nas ni bilo doma od petka popoldne, v nedeljo proti večeru pa smo vrnili v pravi ledenico – termometer je včasih kazal tudi manj kot 15 stopinj Celzija.“
Za 60 kvadratov tudi 250 evrov na mesec
Seveda sta že po prvem ali drugem samodejnem izklopu peči poklicala serviserja, ki je peč odprl in več kot pol ure šaril po njenem drobovju, na koncu pa povedal, da v bistvu ne more storiti nič, češ da je peč dotrajana in da je edina rešitev nakup nove.
Ko so začele prihajati položnice dobavitelja zemeljskega plina, sta videla, da je vrag odnesel šalo: „Račun za november – po dejanski porabi, saj sva redno sporočala stanje števca – je bil okrog 150 evrov, za december skoraj 200, januarja pa že 250 evrov.“ In to za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje.
Res je sicer, da ima tri zunanje stene, blok je bil brez kakršne koli toplotne izolacije, na vzhodni strani so bila še stara okna in balkonska vrata, pod stanovanjem pa neogrevane garaže, a vseeno – to se jima je zdelo preveč, tudi zato, ker stanovanja nista grela na 24 stopinj Celzija, ampak jih je bilo v njem največ 21.
Rešitev: kondenzacijska plinska peč
Razlogov za zamenjavo stare plinske peči torej ni manjkalo, odločila sta se za kondenzacijsko. Te imajo namreč bistveno večji izkoristek, sodobna regulacija zagotavlja udobje, zaradi majhnih izpustov je vpliv na okolje veliko manjši, poleg tega za zgorevanje ne izrablja okoliškega zraka, zato ni nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
Pridobila sta tri ponudbe, jih preučila in se kljub višji ceni odločila za kondenzacijsko plinsko peč z vgrajenim pretočnim bojlerjem za ogrevanje sanitarne vode in s 110-odstotnim izkoristkom.
Pregled dimnika s kamero: 65 evrov
Vsako stanovanje v bloku ima svoj dimnik, ker so se v preteklosti ogrevala s pečmi na drva. Ker jima je ponudnik peči povedal, da mora pred vgradnjo vedeti, v kakšnem stanju je dimnik, sta se obrnila na pristojno dimnikarsko službo. Dimnikar ga je pregledal s kamero, pri čemer se je pokazalo, da se dimnik na približno polovici »zalomi«. To je pomenilo, da vanj ne bo mogoče vstaviti ravne tuljave, ampak gibljivo, ki je bila precej dražja. Za pregled s kamero in preizkus tesnosti dimnika sta odštela 65 evrov.
Skupni strošek: okrog 4000 evrov
Mojstri so najprej v dimnik vstavili gibljivo tuljavo, nato pa so se lotili menjave peči. Skupni strošek za novo peč, dimnik, montažo, regulacijo s termostatom in priklop ter zagon je bil 3500 evrov, dodatnih 400 evrov sta odštela še za zamenjavo in delno prestavitev dveh radiatorjev v sobah. „To sva sicer nameravala storiti kakšno leto pozneje, a ker je bil sistem centralnega ogrevanja že izpraznjen, sva izkoristila priložnost. Praznjenje sistema namreč ni zastonj, zanj je treba odšteti okrog 250 evrov.“
Naložba se bo po njunih izračunih povrnila v dobrih štirih letih, brez subvencije Eko sklada, za katero nista oddala vloge, ker tisto leto javni poziv ni vključeval tega ukrepa. Že naslednjo kurilno sezono so se stroški za ogrevanje bistveno zmanjšali, v najhladnejšem mesecu niso presegli 100 evrov.
Po končani kurilni sezoni sta zamenjala še stara lesena okna in balkonska vrata na vzhodni strani in v novi sezoni so bili stroški še manjši. Skupni strošek za ogrevanje stanovanja, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje od lanskega do letošnjega septembra je bil okrog 550 evrov. Ko se bo v rezervnem skladu nabralo dovolj denarja in bo blok dobil toplotnoizolativno fasado, se bo znesek še nižji.
- Visoki izkoristki – kondenzacijska peč ne izkorišča samo toplote, ki nastane pri zgorevanju zemeljskega plina, ampak tudi toploto dimnih plinov, ki se pri običajni ogrevalni tehniki »izgubi« skozi dimnik.
- Poraba zemeljskega plina je majhna.
- Naprava je majhnih dimenzij in jo je mogoče namestiti v kopalnico ali kuhinjo.
- Izpusti so majhni, zato je tudi vpliv na okolje manjši. Ne pozabimo, da zemeljski plina velja za najbolj čist fosilni energent.
- Za zgorevanje ne izrablja okoliškega zraka, zato ni nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
Več o ogrevanju najdete tukaj.
Spet ena lovska....