Zaradi napovedane spremembe obračuna omrežnine je v javnosti precej razburjenja. Kot lahko preberemo v različnih zapisih na družbenih omrežjih, pa tudi precej nerazumevanja novih določil in celo strašenja, da se bodo računi za elektriko po uveljavitvi novega obračuna krepko povišali.  Največ dvomov in nejasnosti je o dogovorjenih obračunskih močeh in "kaznih", ki bodo doletele gospodinjstva, če jih bodo prekoračila. V nadaljevanju odgovarjamo na nekatera najbolj pogosta vprašanja in izpostavljamo dejstva, ki jih je treba poznati. 

Kdaj začne veljati nov obračun omrežnine?

Omrežnina se bo po novi metodologiji začela obračunavati 1. julija 2024.

Katere so bistvene spremembe?

Nov obračun omrežnine prinaša dve sezoni in pet časovnih blokov (ČB). Višja sezona bo od novembra do vključno februarja, nižja pa od marca do vključno oktobra. V enem dnevu se bodo menjavali le trije časovni bloki, odvisno od sezone in dneva v tednu.

Ali bo za preseženo dogovorjeno obračunsko moč res treba plačati kazen?

Za gospodinjstva bo prehodno obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2026. V teh dveh letih elektrooperaterji ne bodo zaračunali prekoračitve dogovorjene moči, ki so jo posameznemu gospodinjstvu določili za vsak časovni blok posebej. 

Kaj je dogovorjena obračunska moč in kje jo preverimo?

Dogovorjena obračunska moč bo podlaga za obračun omrežnine v posameznem ČB. Elektrooperater jo bo oziroma jo je določil za vsak blok posebej na podlagi dejanske porabe gospodinjstvam upoštevali so povprečje treh konic odjema električne energije v obdobju zadnje višje sezone. 

Podatek o dogovorjeni obračunski moči so gospodinjstva dobila na računih za elektriko julija, avgusta in septembra. Dobavitelji bodo odjemalce o dogovorjeni priključni moči ponovno obvestili na računih za april, maj in junij 2024. 

Kakšna je razlika med omrežnino za obračunsko moč in omrežnino za električno energijo? 

Po novem bomo namesto obračunske moči, ki je odvisna od varovalke, plačevali dogovorjeno obračunsko moč, ki bo odvisna od tega, koliko je bila najvišja moč v posameznem časovnem bloku. Cena bo zmnožek določene moči in tarife (cene). Tarife so v časovnih blokih različne, najvišja je v ČB 1, najnižja v ČB 4, v ČB 5 pa se omrežnina za obračunsko moč sploh ne zaračuna. 

Primer: Dogovorjena obračunska moč v ČB 1 je 4,7 kW, tarifa pa 3,61324 evra. Znesek omrežnine za ta ČB je 16,98 evra. Dogovorjena obračunska moč v ČB 4 je tudi 4,7 kW, tarifa pa je 0,0136 evra, torej je znesek omrežnine za ta ČB 0,06 evra. 

Omrežnina za električno energijo pa se obračuna kot zmnožek porabljene električne energije in tarife v posameznem ČB. Tarife so v vseh petih časovnih blokih precej primerljive, saj med njimi ni bistvenih razlik. 

Primer: v ČB 1 gospodinjstvo porabi 100 kWh elektrike, omrežnina v tem bloku je 0,01958, torej je znesek 1,958 evra. Če tudi v ČB 3 porabi 100 kWh elektrike, pa bo znesek omrežnine 1,837 evra, ker je v tem bloku tarifa nekoliko nižja. Bistvene razlike pa ni. 

Kako bosta omrežnini vplivali na račun za elektriko, ali bodo ti bistveno višji?

Glede na tarife omrežnine za obračunsko moč in omrežnine za porabljeno elektriko velja, da bo moč imela bistveno višji vpliv na račun za električno energijo kot omrežna za porabljeno elektriko. Zato bo, ko bo minilo prehodno obdobje, smiselno razmisliti o spremembi dogovorjene obračunske moči.

Cena za dogovorjeno obračunsko moč v posameznem ČB bo fiksna, cena za omrežnino za električno energijo pa bo odvisna od porabljene elektrike. 

Primer: Gospodinjstvo ima v vseh ČB določeno obračunsko moč 4,7 kW, letno porabo elektrike pa nekaj manj kot 3000 kWh. Mesečni znesek omrežnine na položnici bo v visoki sezoni 22 evrov, v nizki od marca do vključno oktobra pa 5 evrov. V primerjavi z obračunom, ki velja zdaj, bo pozimi znesek vsak mesec višji za skoraj 16 evrov, v ostalih osmih mesecih nižje sezone pa bo nekaj centov nižji, kot je zdaj. 

Pri omrežnini za porabljeno električno energijo pa bo nasprotno. Po novem obračunu bo znesek približno pet evrov na mesec, zdaj pa je dobrih devet. 

Ko vse skupaj seštejemo, bo gospodinjstvo za obe omrežnini po novem plačalo 183 evrov na leto, zdaj jih plača 178. Na letnem nivoju bo razlika pet evrov. 

Izračuni so že pokazali, da se bo gospodinjstvom, ki porabijo veliko elektrike, na primer 7000 kWh in več na leto, strošek omrežnine na letnem nivoju celo znižal, saj vpliv količine porabljene elektrike na znesek omrežnine nima več takšnega vpliva kot zdaj. 

Račun za elektriko pa bo seveda odvisen tudi od cen električne energije in porabe. Za prihodnje leto so cene že znane. 

Ali dogovorjeno obračunsko moč lahko spremenimo?

Lahko, vendar kot pravijo strokovnjaki, se to v prehodnem obdobju ne splača. V tem času bodo gospodinjstva imela čas, da opazujejo svoje navade uporabe porabnikov električne energije, ugotovijo kdaj in zakaj presežejo dogovorjeno moč, kako lahko spremenijo svoje navade in obračunsko moč celo zmanjšajo.  

Kaj se zgodi, če se gospodinjstvo kljub temu odloči, da v prehodnem obdobju spremeni obračunsko moč?

V tem primeru določilo, da se gospodinjstvu v prehodnem obdobju preseganje obračunske moči ne zaračuna, ne velja več. Če gospodinjstvo obračunsko moč, ki jo je določilo samo, torej jo je spremenilo, preseže, bo za vsako prekoračitev dodatno plačalo. To pomeni, da bo plačalo strošek obračunske moči in k temu še utežni dodatek oziroma „kazen“ za prekoračitev. Utežni dodatek bo v letih 2024 in 2025 0,9, leta 2026 in 2027 pa 1,05. 

V prehodnem obdobju ne bo veljal noben faktor, če gospodinjstvo dogovorjene obračunske moči ne bo spreminjalo. Presežna moč se v tem času ne bo plačevala. 

Kako se lahko izognemo preseganju dogovorjene obračunske moči?

Na dogovorjeno obračunsko moč imajo velik vpliv predvsem veliki porabniki električne energije v gospodinjstvu, kot so pečica, kuhalna plošča, pomivalni, pralni in sušilni stroj. Poleg njih pa še različni kuhinjski pomočniki, kot so palični in klasični mešalnik, sušilnik za lese, opekač kruha, sesalnik, ki imajo lahko priključne moči tudi več kot 1 kW. 

V gospodinjstvih, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, IR-paneli, električnimi radiatorji, pa so poleg prej naštetih, to naprave, ki zelo prispevajo k določitvi obračunske moči. Da te ne bi v nobenem od časovnih blokov presegli, jih ne bomo uporabljali več sočasno. Razporediti jih bo treba čez dan, uporabo tistih, ki lahko, premakniti tudi v nočni čas in na konce tedna, ko bodo veljali časovni bloki z nižjo tarifo omrežnine za obračunsko moč. 

Četudi bomo v posameznem bloku presegli obračunsko moč, je bolje, da jo presežemo v ČB 3 in ČB 4 oziroma v nižji sezoni v ČB 5, saj bodo „kazni“ za te presežke takrat bistveno nižji kot v ČB 1. 

Vendar še enkrat poudarjamo, da se bodo ti dodatki začeli zaračunavati šele od 1. julija 2026 naprej. 

Kako vemo, da smo dogovorjeno obračunsko moč presegli? 

O tem bomo obveščeni na računu za elektriko. Presežke lahko preverimo v aplikaciji Moj elektro. Ugotoviti je treba, katere električne naprave smo uporabljali v času, ko so zabeleženi presežki, in ali lahko in kako njihovo uporabo razporedimo na druge ČB z nižjimi tarifami.

Če dostopa do aplikacije Moj elektro nimamo, se je dobro držati pravila, da velikih porabnikov električne energije ne uporabljamo sočasno. 

Ali znesek omrežnine lahko znižamo, če se odpovemo na primer zamrzovalni omari in star pralni stroj nadomestimo z novim? 

Zgolj zaradi novega obračuna omrežnine se ji ni smiselno odpovedati. Obračunske moči ne bomo znižali, ostala bo enaka. Njena priključna moč je namreč nekaj več kot 0,2 kW, v primerjavi s pečico, ki ima priključno moč od 2,8 do 3,5 kW ali kuhalno ploščo s štirimi kuhališči s skupno močjo od 6 do 7,5 kW, je to zelo malo. Vpliv zamrzovalne omare in tudi hladilnika na dogovorjeno obračunsko moč je bistveno manjši kot vpliv drugih gospodinjskih aparatov. 

Če gospodinjske aparate zamenjamo z novimi energijsko bolj učinkovitimi, bomo obračunsko moč in omrežnino zanjo znižali le, če kupimo naprave, ki delujejo z nižjo priključno močjo. Če bo imel nov pralni stroj enako priključno moč kot prejšnji, bistvene razlike pri omrežnini za moč ne bo. 

V obeh primerih pa bo račun za elektriko nižji, a ne na račun omrežnine, temveč na račun manjše porabe elektrike. Zamrzovalna omara je precejšen porabnik, saj deluje ves čas. Tudi nov bolj učinkovit stroj bo porabil manj elektrike. 

Nekoliko nižji bo tudi znesek omrežnine za porabljeno električno energijo, vendar ta na celoten račun nima tolikšnega vpliva kot omrežnina za obračunsko moč, saj bo po novem bistveno cenejša, kot je zdaj.  

Kdaj se odločimo za spremembo obračunske moči?

Takrat, ko vemo, da lahko konice znižamo. Konica je takrat, ko je bila v nekem obdobju priključna moč električnih porabnikov, ki smo jih uporabljali hkrati, najvišja. Ugotoviti moramo, ali je konica nastala izjemoma, ali je to posledica naših navad. 

Glede na tarife v posameznem ČB je smiselno predvsem znižati obračunsko moč v ČB1. Vendar je treba vedeti, da v zimski sezoni ta blok velja od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure med delavniki. Če ste zdaj navajeni, da v popoldanskem času uporabljate pečico in kuhalno ploščo, pomivalni in pralni stroj, da še sesate, hkrati pa so v uporabi še prenosni računalniki, televizor … bo treba navade, če želite obračunsko moč v tem obdobju znižati, spremeniti. 

Na premer, da vse razen kuhanja in uporabe elektronskih naprav, torej uporabo pomivalnega, pralnega, sušilnega stroja, sesanje, likanje, uporabo sušilnika za lase, prenesete na čas po 20. uri, ko začne veljati ČB 2 z bistveno nižjo tarifo omrežnine. Del opravil lahko naredite tudi čez vikend, ko veljajo še nižje tarife. 

V tem primeru se z elektrooperaterjem dogovorite, da boste znižali priključno moč v ČB 1 in jo povišali na primer v ČB 2. Z dobro razporeditvijo uporabe velikih porabnikov pa morda v ČB 2 ne bo treba povišati obračunske moči. 

Kot rečeno, je dvoletno prehodno obdobje namenjeno prav temu, da bomo v gospodinjstvih lahko analizirali svoje navade in vpliv teh na obračunsko moč. 

Komu se najbolj splača spremeniti obračunsko moč?

Zagotovo gospodinjstvom, ki se ogrevajo s toplotno črpalko (TČ) in gospodinjstvom, ki toplo vodo pripravljajo z električnimi grelci. Če TČ zdaj deluje večinoma v času ČB 1, to pomeni, da je tudi dogovorjena obračunska moč v tem obdobju visoka. Znižamo jo lahko tako, da TČ deluje le ponoči v ČB 2 in ČB 3, ko je tarifa bistveno nižja, kar pomeni, da je treba povečati moč v teh ČB. V tem primeru je obvezen zalogovnik toplote, iz katerega se to v ogrevalni sistem dovaja podnevi. Takrat pa TČ ne deluje. Podobno velja za električni grelnik sanitarne vode, ki naj deluje ponoči in ne podnevi. Dogradimo mu lahko tudi časovno vodeno regulacijo, da bo deloval le v ČB z nižjimi tarifami. 

katarina.N.mal@styria-media.si