Agencija za energijo je v državni zbor, natančneje odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, poslala obsežen, kar 102 strani dolg odgovor. Člani odbora so namreč na novembrski seji direktorico agencije Duško Godina pozvali h korenitim spremembam omrežninskega akta, ki se je v praksi začel uporabljati 1. oktobra letos.

Med drugim so agenciji priporočili, naj zmanjša razliko tarif med višjo in nižjo sezono, zahtevali pa so tudi drugačno obravnavo posameznih skupin odjemalcev, med njimi skupino lastnikov sončnih elektrarn, poslovnih odjemalcev in tudi industrije.

Nižje tarife pozimi

Agencija je, ko gre za višino tarif posameznih časovnih blokov v višji in nižji sezoni, nekoliko popustila, saj v odgovoru odboru lahko preberemo, da bodo do naslednje višje sezone, torej do 1. novembra 2025, razmislili o možnosti priprave predloga posodobitve metodologije tako, da bo tarifa najdražjega časovnega bloka v višji sezoni nekoliko nižja. Kasneje naj bi jo postopoma zviševali.

S tem naj bi tudi nekoliko znižali zimsko inflacijo. Prav rast inflacije decembra je bil eden od pomislekov, da zimske tarife ne smejo biti tako visoke. A kot navajajo na agenciji, metodologija izračuna tarif ne temelji na zunanjih dejavnikih, kot so inflacija, gospodarska rast, vremenske razmere, temveč upošteva dejstvo, da morajo uporabniki omrežja pokriti stroške, ki jih omrežju povzročajo. 

Nobenih odpustkov za sončne elektrarne

Nikakor pa na agenciji ne popuščajo pri pozivu, naj se posamezne skupine uporabnikov omrežja obravnavajo drugače. Sistema obračuna, ko gre za lastnike sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, električnih avtomobilov, torej za tiste, ki so uporabniki tehnoloških rešitev zelenega prehoda, agencija ne namerava spreminjati. 

Drugačna obravnava bi, kot navajajo, pomenila neenakopravno obravnavo odjemalcev. Če bi ta poziv odbora upoštevali in stroške za lastnike sončnih elektrarn znižali, bi njihovo breme prenesli na nekoga drugega, še odgovarjajo na agenciji in pravijo, da je to škodljiva socializacija stroškov.

Možne spremembe pri obračunu presežne moči

Tudi pri presečni moči, ki jo bodo za gospodinjstva začeli obračunavati po dveletnem prehodnem obdobju, se lahko obeta nekaj sprememb. Pri agenciji sicer vztrajajo, da je presežna moč varovalka in ne kazen, saj preprečuje, da bi uporabniki, ki bi se odločili za znižanje dogovorjene moči, to potem v praksi presegali brez dodatnega plačila. Če se presežna moč ne bi obračunala, bi jo plačal nekdo drug. Razmislili bodo le o spremembi obtežitvenih faktorjev, ki so del enačbe, po kateri se presežna moč obračuna. 

Obstaja pa možnost, da tudi po preteku dveletnega prehodnega obdobja, agencija gospodinjskim odjemalcem ne bo zaračunala presežne moči, če ne bodo spreminjali dogovorjene moči. Za zdaj velja, da naj bi po 1. novembru 2026 tudi gospodinjskim odjemalcem zaračunali vsak presežek, ne glede na to, ali je po tem obdobju dogovorjeno moč spreminjal ali ne. 

Prehodno obdobje za poslovne odjemalce

Novost pa je uvedba enoletnega prehodnega obdobja za druge poslovne odjemalce, ne le za male poslovne odjemalce. Sicer pa na agenciji ponovno poudarjajo, da so industrijski odjemalci do zdaj plačevali premalo, stroške, ki so jih omrežju povzročali, pa so namesto njih plačevali drugi odjemalci, predvsem gospodinjstva in mali poslovni odjemalci. 

Ukrepi neskladni z EU zakonodajo

Agencija pristojne tudi poziva, naj čim prej sistemsko naslovi energetsko revščino in dodaja, da regulacija cen električne energije, ki velja že nekaj let, ni skladna z evropsko zakonodajo. Ukrepi, zadnjega je vlada sprejela nedavno, ne naslavljajo energetske revščine, temveč ceno električne energije subvencionirajo vsem, ne glede na premoženjski status.