Najnovejša raziskava Healthy Homes Barometer 2022, ki jo je izvedla skupina Velux, izpostavlja slabo stanje evropskih nepremičnin in nujnost trajnostne obnove – za zdravje, dobro počutje in zmanjševanje vpliva na podnebje. "Trenutno je približno vsak tretji prebivalec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza," so zapisali.
Raziskava je pokazal, da 21 % Slovencev živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti. "Kar 15 % ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali se sliši z ulice, medtem ko 8 % ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma. 4 % ljudi ugotavlja, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe, pretemen dom pa kar hitro lahko vodi v depresijo in težave s spanjem," poudarjajo.
Energetska revščina pogubna za zdravje
Težavo lahko povzroča tudi onesnažen zrak v zaprtih notranjih prostorih. "Kar 78 % ljudi se namreč ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih celo bolj onesnažen kot zunaj. In ta ima poleg vpliva na zdravje tudi vpliv na dobro počutje in zadovoljstvo. Pri ljudeh, ki živijo ali delajo v prostorih z vsemi štirimi dejavniki tveganja, obstaja štirikrat večja verjetnost, da bodo poročali o slabem zdravju in nezadovoljstvu. Raziskave prav tako kažejo, da ima pomanjkljivo ogrevanje skoraj dvakrat večji vpliv na zaznano počutje in zadovoljstvo z življenjem kot ločenost od partnerja," je pokazala raziskava.
Najbolj preprosta in stroškovno učinkovita rešitev je naravno prezračevanje z odpiranjem oken. Učinkoviti so tudi sistemi mehanskega prezračevanja, kot so grelne in prezračevalne enote ter klimatske naprave.
Prenova stavb je del programov in pobud, kot so Renovation Wave (Val prenove), zakonodajni sveženj Fit for 55 (Pripravljeni na 55) in uvedba nacionalnih načrtov za obnovo in odpornost. Z zmanjševanjem izpostavljenosti vlagi in plesni ter odpravljanjem pomanjkanja svetlobe v stanovanjih bi lahko izboljšali energetsko učinkovitost in okoljski odtis, poudarjajo. To bi lahko do leta 2050 pomenilo 1,07 milijarde evrov kumulativne gospodarske koristi.
Prejemniki socialnih stanovanj ( torej pritepenci) nimajo teh problemov, saj so vse nastanili v novih gajbah