Prvo pravilo je, da okenske police, balkoni in terase, na katerih bi si lahko uredili zelenjavni vrt v loncih, ne smejo biti neposredno izpostavljeni prometnim izpuhom. Rastline bodo prek svojih listov vsrkale toksine, česar si zagotovo ne želimo. Takšne zelenjave zagotovo ne bomo jedli. Vrt v loncih si omislite, če je prostor, na katerem ga lahko postavite, umaknjen od onesnaževal.
Drugi pogoj pa je zadostna osvetljenost in osončenost. Ti sta največji na balkonih in terasah, ki so obrnjene na jug, jugovzhod in jugozahod. Večina rastlin za dobro rast namreč potrebuje toploto in dovolj svetlobe, pa vendar je dobro, če boste vsaj nekatere lahko občasno tudi zasenčili ali če bodo del dneva preživele v senci.
Na splošno velja, da je za vrt v loncih treba skrbeti vsak dan, rastline praviloma vsak dan potrebujejo vodo, zalivanje je zato pogostejše kot na klasičnem vrtu. Velja tudi, da je bolje saditi, kot sejati, izjema so le nekatere rastline. Še bolj kot na klasičnem vrtu je pri gojenju zelenjadnic v loncih pomembna zemlja, bolj natančno substrat.
Dovolj velike in čiste posode
Posode, v katere bomo sadili, so lahko različne, strokovnjaki priporočajo glinene lonce, ki dihajo, in namenske sadilne vreče, manj pa plastične posode, čeprav lahko uporabite tudi te. Pomembno je, da so pred ponovno uporabo vedno očiščene. V njih ne sme biti ostankov lanskega substrata ali zemlje, saj bi se v njem lahko razvile glivice ali pa zaredili drugi škodljivci, kar nikakor ni dobro za razvoj in rast nove, mlade sadike ali semen.
Bolje substrat kot vrtna zemlja
V posodah so rastline omejene, poleg tega to ni njihov naravni prostor za rast, zato imajo tudi korenine manj prostora za razvoj. Kakovosten substrat, v katerem bodo rasle, je zato toliko bolj pomemben. V zemlji na klasičnem vrtu ali v visokih gredah mikroorganizmi ves čas skrbijo za predelavo organskih snovi v hranila, v loncih, ker zemljo vsako leto zamenjamo, se ta neprekinjeni proces ne vzpostavi.
Strokovnjaki sicer pravijo, da zelenjadnice lahko gojimo tudi v vrtni zemlji, vendar bo v tem primeru treba poskrbeti za še več gnojil, neprestano rahljanje zemlje, praktično po vsakem zalivanju, ki zemljo zbije, za zastiranje. Pa še vedno bomo težko ustvarili pogoje, ki jih rastline v loncih potrebujejo.
Zato je bistveno bolje substrat kupiti. Ta naj bo kar se da kakovosten, vsebuje naj tudi šoto, najbolje, da poiščemo tistega, ki ga denimo vrtnarija, v kateri bomo kupili sadike, uporablja za vzgojo teh.
Sledimo zunanjim temperaturam
Lonce ali posode s substratom, ki ne sme biti hladen, zato naj bo vsaj eno noč prej na toplem, napolnimo skoraj do vrha, ko zemljo še potlačimo, naj sega centimeter pod rob. Pred tem pa na dno nasujemo nekaj drenažnega materiala, ki preprečuje zastajanje vode. To je lahko pesek, prod, ali glinopor. V tako napolnjene posode nato sadimo oziroma v nekaterih primerih sejemo.
Zato čas sajenje in setev prilagajamo zunanjim temperaturam in se držimo enakega urnika, kot če bi imel klasični vrt. Le če je balkon zastekljen, lahko začnemo nekoliko prej.
Tudi substrat v loncih zastiramo, lahko s pokošeno travo ali filcem, da korenine zaščitimo pred neposrednim sončnim sevanjem, malo pa tudi upočasnimo izhlapevanje vode.
Več dognojevanja kot na klasičnem vrtu
Večina zelenjadnic, ki jih gojimo v loncih, zahteva več gnojenja kot na vrtu. Kakovosten substrat bo imel dovolj hranil za prve tri do štiri tedne potem po sajenju oziroma vzniku, če smo sejali seme. Potem pa je treba vsem, razen rastlinam, ki rastejo hitro, dodajati gnojilo. Najbolje pri vsakem zalivanju v zalivalko kanemo nekaj tekočega organskega gnojila. Dodajanje gnojila v obliki stisnjenih briketov strokovnjaki odsvetujejo, saj je lahko premočno in hitro požge korenine.
Gnojila ne dodajamo solatam, tudi špinača, čebula, grah ga ne potrebujejo.
Sadimo praktično vse, le prostor je omejen
V loncih lahko pridelamo praktično vse zelenjadnice, vendar verjetno nimamo dovolj prostora. Pravilo dobrih sosedov velja tudi v loncih, pametno ga je upoštevati.
Vsekakor je bolje zelenjavo gojiti iz sadik, sejemo le denimo berivko, motovilec, korenček, listnati peteršilj, špinačo, predvsem novozelandska se hitro obrašča, rukolo. Vedno pa imamo v loncih tudi zelišča in dišavnice, da se vedno pri roki.
V loncih dobro rastejo tudi plodovke
Vse posadimo globoko, do prvih listov. Posadimo lahko vse vrste paradižnika, najbolje pa se obnesejo različne vrste češnjevca. V začetku lahko ob mladi sadiki raste solata, kasneje pa bazilika, jeseni motovilec. Paprike in jajčevce bo treba obilno zalivati. Lonce s kumarami postavimo ob balkonsko ograjo ali oporo, da bodo rasle navzgor in zavzele manj prostora, zraven pa sejemo nizki fižol, kapucinke, ognjič, baziliko. Dobro uspevajo tudi grmičaste bučke, ki jih je treba zasenčiti, nove sadike pa lahko sadimo vse do avgusta.
Plodovke potrebujejo veliko vode, obvezno pa jih je treba vse čas dognojevati.
V loncih bodo uspevali tudi nizki fižol, pa nizki in visoki grah, ki potrebuje oporo. Bolje je izbrati seme za stročji fižol in zgodnje sorte, na primer jeruzalemski, je manj košat, zavzame manj prostora.
Posadimo lahko tudi lečo in čičeriko, ki bosta zahtevali veliko sonca. Precej zahtevne pa so kapusnice, strokovnjaki še najbolj priporočajo gojenje kodrolistnega ohrovta. Posadimo lahko tudi čebulo, še zlasti, če imamo radi mlado, lahko pa se odločimo za stoletno čebulo, ki ji ves čas trgamo liste.
Vzgojimo lahko celo ingver. Poskrbeti je le treba, da je lonec in s tem korenine v senci, nadzemni deli pa morajo imeti obilo svetlobe, a ne smejo biti preveč izpostavljeni neposrednemu soncu.
Ko zelenjavo poberemo, je treba pred sajenjem novih, substrat zamenjati. V starem namreč ni več dovolj hranil za nove rastline.
manj špricanja z letali pa bo bolje uspevalo