Kapilarna vlaga v zidovih uničuje materiale in škodi zdravju prebivalcev, stroški ogrevanja ali hlajenja so lahko tudi do 65 odstotkov večji kot pri suhem zidu, povrh vsega pa je življenjska doba stavbe z vlažnimi zidovi občutno krajša. V kubičnem metru zidu se lahko nabere tudi do 450 litrov vode, ki se po njem povzpne do šest metrov visoko.
Najprej je treba odpraviti vzroke
Kdor je že kdaj imel opraviti s kapilarno vlago, dobro ve, da je njena odprava vse prej kot preprosta. Preden se namreč lotimo razsuševanja zidov, je treba odpraviti vzroke za navlaževanje. Najprej bo treba poskrbeti za odvod površinskih voda z ureditvijo padca terena stran od hiše, za sanacijo poškodovanih odtočnih cevi in kanalizacijskih cevi, ob zidovih pod terenom bo treba urediti drenažo, potem pridejo na vrsto zahtevni (in dragi) posegi v samo konstrukcijo. Lahko pa poskusimo tudi drugače.
Nad kapilarno vlago z elektroosmozo
Na voljo pa so tudi neinvazivni načini sanacije z namestitvijo posebnih naprav, ki kapilarno vlago potiskajo po zidu proti tlom. Eno takšnih so razvili v žalskem podjetju Ursa. „Naprava deluje na podlagi elektroosmoze, kot jo uporablja tudi sama narava. Nameščena na steno pošilja v steno elektromagnetne impulze, ki spremenijo polarnost vode oziroma obrnejo kapilarni tok vode, da se začne pomikati po zidovih nazaj v zemljo. Pri tem s seboj odnaša različne toksine in soli, ki so se z leti nabirali v zidovih in povzročali dodatno škodo na konstrukciji,“ pojasni Iztok Medved, direktor podjetja Ursa.
Sistem po njegovih besedah deluje brez kemikalij ali strupenih materialov, naravno preprečuje nastanek bakterij, plesni in pršic, posebej primeren je za stavbe, v katerih so posegi v zidove oteženi ali morda niso dovoljeni. Za delovanje na površini sto kvadratnih metrov porabi le nekaj vatov energije, pri čemer se poraba z višjo stopnjo osušitve zidu zmanjšuje. „Prav zaradi majhne porabe je sistem uporaben tudi tam, kjer ni dostopa do električne energije, saj ga lahko poganja že akumulator ali manjša sončna celica, na voljo je tudi v brezžični različici,“ o prednostih sistema pravi sogovornik.
Edina pomanjkljivost pa je, da stene ostajajo suhe, dokler naprava deluje – če jo izključimo, se bo kapilarna vlaga ponovno začela dvigovati po zidu.
Na elektroosmozi temelji tudi brezžični elektronski izsuševalec vlage. Največja prednost sistema je, da za njegovo namestitev niso potrebni nobeni posegi v konstrukcijo – napravo preprosto namestijo na steno, na mesto, za katero strokovnjak pri ogledu objekta presodi, da bo učinek najbolj optimalen.
Pri tem upošteva različne parametre, kot so stopnja vlage v zidovih, temperatura sten, prostorov, relativna vlažnost in podobno. Deluje s pomočjo elektromagnetnih valov na različnih frekvencah, pri čemer se spreminja spekter frekvenc v zidovih in preprečuje nastanek napetostnih sil, ki kapilarno vlago potiskajo po zidu navzgor.
„Sistem za delovanje porabi izjemno malo električne energije, deluje neslišno, učinek delovanja je opazen že po nekaj mesecih. Ena naprava zadošča za odpravo vlage na površini 200 kvadratnih metrov, torej za povprečno stanovanjsko hišo, medtem ko jih je treba v večje objekte vgraditi več," pravi Aleksander Lorenčak iz podjetja Skosal.
Tudi ta sistem ima pomanjkljivost – dvig kapilarne vlage v zidovih preprečuje samo, dokler je naprava nameščena in priključena. Če jo odstranimo, se težave ponovijo.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Realnost? Vselili smo se v hiško ki sva jo kupila z ženo na podeželju. Vlage za prodajat. Kupil sem industrijski …