Nova toplotno izolativna okna, vgrajena po smernicah RAL, kar pomeni, da so prostori med okensko odprtino in okenskim okvirjem (rega) zatesnjeni v treh ravninah, zelo dobro tesnijo, naravne izmenjave zraka ni, zato pojav kondenzat na steklu ali okvirju ni redek. 

V starejših hišah je pojav kondenzat skorajda pravilo, saj vgradnji novih oken pogosto ne sledi vgradnja toplotne izolacije na ovoju hiše niti vgradnja mehanskega prezračevalnega sistema. Stanovalci svojih bivalnih navad ne spremenijo oziroma jih ne spremenijo dovolj, premalo namreč zračijo, zato z vlago nasičen notranji zrak na hladnejši površini okna kondenzira. 

Stekla se rosijo tudi v novogradnjah, pa se ne bi smela

Vprašanje pa je, zakaj se kondenzat pojavi tudi v novogradnjah, ki so toplotno izolirane, v nekaterih je vgrajen tudi prezračevalni sistem, ki naj bi iz prostorov odvajal z vlago nasičen odpadni zrak. 

Foto: Profimedia Prezračevanje Vzrokov za to je več. Relativna vlažnost v prostoru je lahko previsoka, prezračevanja pa premalo. V hiši, ki nima prezračevalnega sistema, stanovalci premalo odpirajo okna, zato vlaga iz notranjega zraka kondenzira na steklu ali okenskem okviru. Če hiša ima prezračevalni sistem, pa je najprej treba preveriti, ali je pretok zraka zadosten. Morda v prostore prihaja in se iz prostorov odvaja premajhna prostornina zraka. V najslabšem primeru pa je prezračevalni sistem slabo načrtovan oziroma dimenzioniran. 

Toplotni mostovi so posledica slabe izvedbe

Drugi razlog je nepravilna ali površna vgradnja okna in izvedba zaključnih del okoli tega. Posledica so toplotni mostovi, ki so hladnejša mesta, zaradi česar se ustvarijo pogoji za kondenzacijo vlage.

Toplotni most, lahko jih je celo več, odkrijemo s termovizijsko kamero. Posnetek, na katerem so vidni toplotni mostovi je tudi dokaz, da izvajalec svojega dela ni opravil kakovostno. Izvajalec bo temu težko oporekal in se izognil odpravi napake. 

Foto: Profimedia Termografska kamera Kondenzaciji, v najslabšem primeru tudi plesni, se lahko ne le v starejših hišah, temveč tudi v novogradnjah izognemo samo, če so okna pravilno vgrajena, na stikih zatesnjena, špalete zadosti in pravilno toplotno izolirane, zunanje police pa pravilno vgrajene. 

Okna ne dihajo

V praksi pa pogosto ni tako, napake niso redke, na podlagi izkušenj pravi energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Najpogostejše napake, ki jih sreča pri novogradnjah, so vgradnja okna na sredino spodnje ravnine okenske odprtine in premalo izolirane špalete, netesni stiki med okenskim okvirjem in zidom, neizolirana betonska preklada nad oknom in napačna vgradnja zunanje okenske police.  

Nikakor pa ni razlog za kondenzat material, iz katerega je okno narejeno. Graditelji težave namreč zelo radi pripišejo proizvajalcu oken in temu, da so okvirji in krila iz PVC in ne iz lesa. To je popolna neumnost pravi Žnidaršič in pojasni, da danes na trgu pravzaprav ni slabega okna, povsem vseeno pa je, ali je to PVC ali leseno. Še vedno v javnosti kroži mit, da PVC okna ne dihajo, lesena, ker je les naravni material, pa to sposobnost imajo. Dejstvo je, da ne ena ne druga okna ne dihajo. Zato ne drži, da se kondenzat ne bo pojavil, če bomo izbrali lesena okna. 

Napačno mesto vgradnje

Težave so, kot rečeno, drugje. Čeprav v večini novogradenj okna v zadnjem času vgrajujejo na zunanji rob spodnje ravnine okenske odprtine, torej poravnano z ravnino zunanjega zidu, pa v praksi še vedno sreča okna, vgrajena na sredino, pove Žnidaršič. To je precejšnja napaka, ki pomeni težave. 

Foto: arhiv Nep.Vitra Pravilna vgradnja oken Poravnava okna z zunanjim zidom omogoča, da bo vsa naknadno vgrajena toplotna izolacija fasade predstavljala novo okensko špaleto, ki bo z vseh štirih strani izolirana z enako debelino, torej po zdajšnjih standardih z vsaj 18 do 20 centimetri toplotne izolacije. 

Če okno vgradijo na sredino, bo špaleta lahko obložena le z dvema do tremi centimetri toplotne izolacije. Tako izolirana pa predstavlja velik toplotni most, ki je hladno mesto in ohlaja okenski okvir in steklo, zato vlaga iz toplega notranjega zraka na teh mestih kondenzira, pojasni. 

Neizolirani betonski elementi

Druga napaka je, da ni izolirana betonska preklada nad oknom. To je žal pogosto, saj lahko vidimo zidane hiše, ki čakajo na vgradnjo oken in fasado, pa jim niso izolirali ne okenskih odprtin ne betonskih preklad in ne betonske medetažne plošče na stiku z opečnim zunanjim zidom, pravi sogovornik. Zadostuje le nekaj centimetrov izolacije, saj bo kasneje čez nameščena še fasadna toplotna izolacija. 

Za izolacijo okenskih špalet in tudi preklade nad oknom je pametno izbrati tisti toplotnoizolativni material, ki ga bomo izbrali za izolacijo fasade. Tako bomo najlažje izvedli stike med njima, saj bomo lahko uporabili z materialom kompatibilno lepilo. Stiki med izolacijo špalet in izolacijo fasade morajo biti pri tem čim tanjši.

Slaba praksa pa kaže, da graditelji vse prepogosto izberejo dva različna materiala za izolacijo, potem pa med njimi naredijo preširoke stike oziroma kar fuge. S tem je v resnici toplotna izolacija prekinjena, ker lepilo ni toplotnoizolativni material, zaradi česar na teh mestih nastanejo toplotni mostovi, pojasni Žnidaršič.

Slaba izvedba vgradnje po RAL smernicah

Vgradnja okna po smernicah RAL mora biti izvedena zelo natančno. Pred tem pa morajo izvajalci zagotoviti, da so tudi okenske odprtine izdelane zelo natančno. Pri novogradnji lahko mere odprtin pri velikosti od enega do treh metrov odstopajo do največ 10 mm, ko so izdelane tudi špalete, pa je največje odstopanje lahko le še pet milimetrov. Površina oboda mora biti čim bolj enakomerna, toplotna izolacija, s katero je obložena, pa zaključena s fino malto in gladka. To zagotavlja dober oprijem tesnilnih trakov. Ti pa morajo biti nalepljeni neprekinjeno in zelo natančno. Slabo tesnjenje stikov je napaka površnih monterjev oken. 

Foto: arhiv Nep.Vitra Pravilna vgradnja oken

Napačna vgradnja zunanjih polic

Zadnja napaka, ki jo na terenu večkrat vidi energetski svetovalec, je napačna vgradnja zunanjih okenskih polic. Tesnjenje stika med oknom, zunanjo polico in fasado je pogosto spregledano, pravi. Osnovna zahteva pri vgradnji, ki jo premalo usposobljeni mojstri ne spoštujejo, je vgradnja police z naklonom. Ta mora biti petodstoten od okna proti zunanjemu robu police. Druga pogosta napaka je, da stik med fasadnim sistemom in okenskim okvirjem ni dobro zatesnjen. 

Hladilno rebro, ki ohlaja spodnji rob okenskega okvira, pa so tudi police iz kamna ali betona. Temu se lahko izognemo z vgradnjo polic iz umetnega kamna, kovine ali plastične mase, ki bistveno manj prenašajo hlad na okenski okvir od tam pa v notranjost.