Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev, pripravljali pa so ga v podmladku SDS. Namen zakona je lažji najem stanovanjskega kredita s poroštvom države kot pomoč mladim pri reševanju prvega stanovanjskega namena. 

Zakon je namenjen tistim, ki so kreditno nesposobni

Država bi jamčila za stanovanjske kredite, ki bi jih mladi do starosti 38, zaposleni za nedoločen ali določen čas, najeli pri eni od komercialnih bank. Pri tem morajo izpolnjevati še nekaj pogojev. Njihova povprečna plača za zadnje tri mesece pred najemom kredita mora biti enaka ali nižja od 1,5-kratnika povprečne mesečne neto plače v Sloveniji, biti morajo državljani RS, stanovanjski problem pa morajo reševati prvič, torej ne sme imeti v lasti drugega primernega stanovanja za bivanje.  

Prvo reševanje stanovanjskega problema lahko rešujejo z nakupom stanovanja ali hiše, gradnjo, prenovo, prizidavo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti za bivanje primernega objekta ali prostora. 

Natančne pogoje jamstvene sheme naj bi po sprejetju zakona predpisali z uredbo, v besedilu zakona pa je navedeno, da je glavnica kredita, za katerega jamči država, lahko največ 200.000 evrov, upravičenec mora imeti 20 odstotkov lastnih sredstev glavnice kredita, odplačilna doba je lahko največ 30 let. Kredit mora biti zavarovan s hipoteko. 

Jamstva bi bila na voljo do konca leta 2032, shemo bi izvajala SID banka, letno bi bilo zanjo na voljo za 300 milijonov evrov jamstvenih kvot. 

Srž problema je kreditna sposobnost upravičencev

Predlaganemu zakonu načeloma ne nasprotuje nihče, so pa tako vlada kot tudi Združenje bank Slovenije in opozicijski poslanci opozorili na bistveno težavo, ki pa je zakon ne rešuje, zato so do njega zadržani. 

Zakon naj bi reševal težave tistih, ki kreditno niso sposobni in zato pri komercialnih bankah stanovanjskega kredita ne morejo dobiti. „Če prosilec ni kreditno sposoben v skladu s predpisi, ki urejajo bančno poslovanje, vključujoč sklep Banke Slovenije, mu tudi predlagano poroštvo države ne bi omogočilo pridobitve kredita oziroma takšnega zneska kredita, ki je potreben za nakup primernega stanovanja,“ so v mnenju o zakonu zapisali v Združenju bank Slovenije. 

Pri odobritvi kredita banke namreč preverjajo kreditno sposobnost in ne vrednost in kakovost pripadajočega zavarovanja, so še dodali. Rešitev vidijo le v spremembi za banke zavezujočega predpisa Banke Slovenije, ki omejuje kreditno sposobnost državljanov. Z vsakim dvigom minimalne plače je ta sposobnost manjša. 

Vlada opozarja na nelogičnost

Tudi vlada je opozorila , da je omejevanje upravičencev na osebe, ki niso kreditno sposobne po sklepu BS problematično, saj obstaja vprašanje, ali bodo banke res odobrile kredit osebi, ki je  kreditno nesposobna, saj gre za pravila regulatorja bančnega trga. Ta pa je po ustavi neodvisen.

Opozarja še na več drugih nedoslednosti, med drugim tudi na nelogičnost določil, ki na eni strani predlagajo poroštvo za kreditno nesposobne osebe, na drugi pa omejitev prihodkov (do 1,5-kratnik povprečne plače) upravičencev postavljajo na takšno višino, da osebe s takimi prihodki ne bi smele imeti težav z najetjem stanovanjskega kredita v višini več kot 250.000 evrov. 

Proti le dva poslanca

V razpravi na odboru so na navedene težave opozorili tudi opozicijski poslanci SAB in LMŠ, ki jamstveni shemi načeloma ne nasprotujejo. Zakon je nedodelan in ni namenjen nikomur, kreditno sposobni ga ne potrebujejo, težav kreditno nesposobnih pa ne rešuje, je izpostavli Andrej Rahj (SAB) in dodal, da gre le za predvolilno propagando. Ker ne rešuje problema kreditne nesposobnosti prosilcev, zakona v drugi obravnavi v SAB niso, pri glasovanju so se vzdržali. 

Z zakonom ne bomo dobili prav nič več kreditno sposobnih prebivalcev, jamstvo države jim pri tem ne bo nič pomagalo, saj morajo banke spoštovati določila BS, je Andreja Zabret utemeljila, zakaj zakona tudi v LMŠ ne bodo podprili, temveč se bodo pri glasovanju vzdržali.  

Zakonu nasprotujejo le v Levici, kjer menijo, da ta sploh ne rešuje težav mladih, ki ne morejo do strehe nad glavo. Poslanec Primož Siter, ki je poleg Roberta Polnarja, glasoval proti zakonu, je izpostavil, da zakon ne posega na stanovanjski trg, ohranja visoke cene nepremičnin, ne omejuje najemnin, ustvarja nov bazen zakreditiranih državljanov in spodbuja lastniški, namesto najemni model rešitev.