Drva in zemeljski plin še vedno burita duhove v državnem zboru. Poslanska skupina Nove Slovenije je predlagala umik točke dnevnega reda, v okviru katere bodo poslanci obravnavali predlog energetskega zakona. 

Vlada si je izbrala dve tarči v času, ko je kurilna sezona na vrhuncu. Tarči sta zemeljski plin in lesna biomasa, predvsem pa državljanke in državljani, ki se s temi energenti ogrevajo. To pa bo odločilno vplivalo na energetsko politiko v prihodnje, predvsem pa na proračune gospodinjstev, je predlog za umik zakona utemeljil Janez Cigler Kralj, poslanec Nsi. 

Zakon, kot poudarjajo v Nsi, namreč močno omejuje oskrbo z zemeljskim plinom in uporabo lesne biomase, kamor spadajo drva, sekanci in peleti. 

Populizem in zavajanje, kampanja se je začela

V koaliciji poudarjajo, da gre za populizem in zavajanje. Opozicija meče polena pod noge naprednim politikam zelenega prehoda, jim odgovarja Nataša Sukič, poslanka Levice, govorjenje o dveh tarčah je sprevrženo, tarča opozicije so zgolj evropske volitve, pa dodaja Nataša Avšič Bogovič iz Svobode. 

Koalicija ima dovolj glasov, da je predlog umika točke dnevnega reda zavrnila, kar pomeni, da bodo predlog novega energetskega zakona obravnavali v sredo. 

Na vprašanja o predlogu energetskega zakona, natančneje o omejitvah uporabe zemeljskega plina in lesne biomase, je moral odgovarjati tudi predsednik vlade Robert Golob. Ljudem jemljete svobodno izbiro, s čim se bodo ogrevali, ali je razlog za določila zakona, ki omejujeta uporabo teh energentov, prisilno pospešena solarizacija Slovenije, zato da bodo podjetja, ki trgujejo z električno energijo, imela ekstra dobičke, je predsednika vlade vprašal Janez Žakelj, poslanec NSi? Zanimalo ga je tudi, zakaj tako hitijo s prepovedjo plina? 

Umik določila o lesni biomasi

"Ko se pogovarjamo o energetski politiki, bi se morali pogovarjati o številkah in ne igrati na čustva. Jutri je sklican sestanek širšega kroga politike, na katerem se bomo o energetski politiki in jedrski energiji pogovarjali brez čustev in le na podlagi dejstev,“ odgovarja Golob. 

Postregel je tudi s številkami. „V Sloveniji je približno 430.000 gospodinjstev, ki se ogrevajo z lesno biomaso, od tega jih je 90 odstotkov, ki se ogrevajo z drvmi in vseh teh se zakon ne dotika niti z vejico," je poudaril. In te naprave so resna težava, saj je večina zastarela, kar povzroča onesnaženje zraka. 

„Pomembno pa je, da se osredotočimo na spodbujanje menjav zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso z novimi, ki omogočajo čisto izgorevanje in ne onesnažujejo zraka z delci PM10, ki ogrožajo zdravje ljudi.“ Izpostavil je še, da vlada v štirih letih za zamenjavo teh namenja štirikrat več denarja za subvencije kot v preteklem obdobju. 

Pri omejitvah plina bodo vztrajali

Na drugi strani pa je novogradenj na leto le 500, to je tako malo, da nimajo pomembnega vpliva na kakovost zraka, zato je napovedal, da bo vlada vložila amandma, s katerim bodo iz zakona umaknili novogradnje in ogrevanje z lesno biomaso. 

Ko gre za uporabo oziroma omejitve uporabe zemeljskega plina, pa je bil zelo jasen, da vlada ne bo popustila. Vztrajala bo zaradi zelenega prehoda, zamejiti in ustaviti je treba nove naložbe v omrežje zemeljskega plina za ogrevanje. Pri tem ne bodo vztrajali le zaradi zelenega prehoda, temveč tudi zaradi izkušenj iz zadnje energetske krize. Gospodarstvo in ogrevanje EU je temeljilo na poceni ruskem plinu, ki pa nikoli več ne bo poceni, je bil jasen Golob.